Kmalu bomo zakorakali v pomlad. Vreme bo toplejše in prijetnejše. Morda že komu misli uhajajo na poletne počitnice. Običajno se tik pred poletjem v lekarni srečujemo s povečanim povpraševanjem, kako pozdraviti glivično okužbo nohtov in kože, saj takrat nosimo sandale in so stopala vidna. Posledično si takrat zaželimo učinkovite in predvsem hitre rešitve. A zadeva je vse prej kot hitra! Pri tem so nujni volja, doslednost in vztrajnost pri zdravljenju, predvsem, ko so nohti okuženi. Najbolje je, da že na začetku pomladi začnemo razmišljati o tem.

Kaj so glivice?

Kot je za nas pojasnila Lara Pišek, mag. farm. iz Lekarn Maribor, so glive verjetno najbolj razširjeni organizmi na svetu. Živijo na živalih, rastlinah in ljudeh. Imajo dobre in slabe lastnosti. Dobre so tiste, brez katerih si danes težko predstavljamo življenje. To je vzhajanje kruha, vino, pivo itd. Njihov produkt je prvi antibiotik, penicilin. Prav tako se danes uporabljajo tudi v biotehnologiji, in sicer pri izdelavi nekaterih bioloških zdravil.

Poznamo približno 200.000 vrst gliv. Večina ni škodljivih in živijo z nami v sožitju. Le približno 50 vrst je patogenih za človeka in povzročijo okužbo, kar je njihova slaba lastnost. V glavnem so to dermatofiti, kvasovke in plesni. Najpogosteje prizadenejo kožo in sluznice, sistemske bolezni so redke.

Glivične okužbe kože

Kožo najpogosteje okužijo dermatofiti, ki se delijo na tri skupine. Geofilni, s katerimi se pogosteje okužijo ljudje, ki so veliko v stiku z zemljo (kmetje, vrtnarji …). Zoofilni, ki so na živalih in se na človeka prenesejo po stiku z okuženo živaljo. Najpogosteje je to mačka oziroma t. i. mačja bolezen, ki jo najpogosteje povzroča gliva Microsporum canis. Bolezen je pogostejša med otroki. Antropofilni, ki so omejeni zgolj na človeka, se prenašajo z neposrednim stikom z okuženo osebo.

Najpogostejša kvasovka, ki povzroča obolenje pri ljudeh, je Candida albicans.

Okužbe s plesnimi pa so pogostejše v tropskih krajih, kjer je vlažna in topla klima, vendar so prisotne tudi v Evropi.

Ali ste ogroženi?

Večje tveganje za okužbe imajo sladkorni bolniki, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, onkološki bolniki, ljudje, ki se dolgotrajno zdravijo z antibiotiki ali kortikosteroidi, ter ljudje, ki se zdravijo z imunosupresivnimi zdravili.

Tudi pogoste poškodbe nohtov, pretesna obuvala, pogosti otiščanci povečajo možnost nastanka glivične okužbe nohtov.

Dejavniki tveganja so tudi sintetična oblačila in tesno zaprta obuvala, ki ne dihajo, saj to poveča potenje, kar je ugodno za razvoj glivične okužbe.

Tveganje se poveča tudi z obiskom javnih kopališč, športnih objektov ter z uporabo skupnih umivalnic.

Glivične okužbe delimo glede na mesto okužbe

Okužba lasišča: pojavi se rdeč luščeč lišaj, lasje se lahko lomijo.

Okužba kože na trupu: pojavijo se okrogla pordela, v sredini svetlejša žarišča z ostrim rdečim robom. Lahko se združujejo.

Okužba v dimljah, na pregibih in pod dojkami: pojavijo se majhni srbeči, rdeči mehurčki.

Okužba ustne votline: pojavijo se belkaste in siraste obloge na sluznici. Pogostejše so pri dojenčkih in otrocih.

Okužba na sluznici spolnih organov: pri ženski se pojavi gost bel sirast izcedek iz nožnice, ki ga spremlja srbečica in neprijeten vonj. Pri moških pa se pojavijo srbečica, rdeč, pekoč občutek pod kožico glavice penisa.

Okužba stopal

Običajno se prve spremembe pokažejo med nožnimi prsti. Začne se z drobnim luščenjem, nato nastanejo drobni mehurčki in razpoke. To se širi po koži na stopalih, lahko tudi na nohte. Spremembe običajno pečejo, srbijo in skelijo. Spremlja jih neprijeten vonj.

Če imamo glivično okužbo na stopalih, si nogavice oblečemo pred spodnjimi hlačami. Tako okužbe ne prenesemo.

Okužba nohtov ali onihomikoza

Začne se na enem nohtu rok ali nog in se nato lahko razširi še na preostale nohte. Glivice prodirajo od zgornjega prostega roba nohta pod nohtno ploščico ali pa od stranskega roba nohta na celoten noht. Okužba se lahko razvija več let, rada se ponavlja in je trdovratna za zdravljenje. Najprej se pojavi barvna sprememba. Belkaste lise: noht se začne barvati v rumeno, lahko tudi v zeleno, rjavo ali črno. Barva je odvisna od povzročitelja bolezni. Temu sledi zadebelitev, lomljenje, drobljenje in odstopanje nohta. V zadnji fazi je celoten noht popolnoma deformiran. Onihomikoza se spontano ne pozdravi in je stalen vir okužbe. Zavedati pa se moramo, da dolgotrajna okužba trajno poškoduje nohtno matico.

Pri delu z zemljo nosimo zaščitne rokavice.

 

Zdravljenje

Pomembno je, da glivične okužbe začnemo zdraviti čim prej, da preprečimo prenos na preostale dele telesa in s tem tudi pripomoremo, da okužba ne postane sistemska. Spontano se okužbe ne pozdravijo.

Samozdravljenje glivičnih okužb kože je primerno, če smo tovrstno okužbo že imeli, jo poznamo, smo prepričani o glivični okužbi, če je okužba lokalna, na manjšem področju kože in še ni razširjena. Za zdravljenje na neporaščenih delih telesa lahko v lekarni brez recepta dobimo zdravila v obliki kreme, gela ali pršil, ki vsebujejo protiglivične učinkovine, t. i. lokalne antimikotike. Te nanašamo enkrat ali dva- do trikrat na dan, odvisno od izbranega zdravila, na mesto okužbe in njeno okolico, dokler se ta popolnoma ne pozdravi. Običajno zdravljenje na koži traja 2–4 tedne. Če v 2 tednih uporabe lokalnih sredstev ni izboljšanja ali je celo slabše, je nujen obisk zdravnika.

Pomembno je, da glivične okužbe začnemo zdraviti čim prej, da preprečimo prenos na preostale dele telesa in s tem tudi pripomoremo, da okužba ne postane sistemska. Spontano se okužbe ne pozdravijo.

Samozdravljenje glivične okužbe nohtov ali onihomikoze, ki poteka lokalno, je primerno, kadar je okuženega največ 30 % nohta. Nohtni matriks ali nohtna lunica še ne sme biti okužena. Torej, kadar je obolela površina manjša. Če po nekaj mesecih ne opazite izboljšanja, je obisk dermatologa priporočljiv. Prav tako ga obiščite, če je obolela površina nohta velika ali je okuženih že več nohtov. Za lokalno zdravljenje nohtov lahko v lekarni brez recepta dobite različne pripravke v obliki pisal, lakov in pršil. Kreme, ki so namenjene zdravljenju lokalnih okužb na koži, za zdravljenje nohtov niso primerne, saj niso učinkovite, ker ne prehajajo v noht. Najbolj učinkoviti so zdravilni laki za nohte, ki vsebujejo zdravilno učinkovino ciklopiroks ali amorolfin, ki sta antimikotika. Laki dobro prodirajo v noht. Nanesti jih je treba enkrat dnevno ali enkrat na teden, odvisno od izbranega zdravila. Zdravljenje je dolgotrajno. Za uspeh sta nujna vztrajnost in doslednost. Noht je treba zdraviti, dokler ga zdrav noht ne preraste po vsej dolžini. Na rokah to traja približno 6 mesecev, na nogah pa 12 mesecev. Pri starejših je rast nohtov še počasnejša. Koristno je sprotno rezanje in piljenje okuženega nohta. Pri tem je treba biti previden, da s pilico in škarjicami ne prenesemo okužbe na zdrave nohte. Lokalno zdravljenje je uspešnejše, če ga začnemo zgodaj.

Sistemsko zdravljenje onihomikoze je nujno, ko je glivična okužba nohtov že razširjena. Zdravila predpiše zdravnik, pogosto dermatolog po postavitvi diagnoze. Zdravljenje je prav tako dolgotrajno. Uživajo se predpisane tablete, antimikotiki, ki uničijo glivice. Treba je 6–12 tednov počakati, da zdrav noht počasi izpodrine okuženega. Žal pa sistemsko zdravljenje ni primerno za vsakogar, saj se zdravilo pogosto vpleta v presnovo drugih zdravil, ki jih morda posameznik redno uživa, in neželeno učinkujejo tudi na jetra. Pred uvedbo zdravljenja je torej dobro opraviti teste jeter. Pri mladem zdravem človeku teh zapletov ne pričakujemo, pri starejših, ki uživajo več zdravil, pa se za tovrstno zdravljenje redko odločijo.

Kako preprečiti nastanek glivične okužbe kože in nohtov?

  • V kopališčih, savnah, skupnih tuših ne hodimo bosi, ampak v plastičnih obuvalih, ki se hitro posušijo.
  • Uporabljamo zgolj svojo brisačo.
  • Si ne izposojamo čevljev in hišnih copat.
  • Uporabljamo bombažne nogavice, ki dihajo in jih lahko prekuhamo.
  • Uporabljamo zračne, udobne, široke čevlje. Športne čevlje vedno prezračimo in posušimo. Ne puščamo jih v športni torbi.
  • Ne božamo neznanih živali, četudi so videti zdrave.
  • Pri delu z zemljo nosimo zaščitne rokavice.
  • Po vsakem prhanju si temeljito obrišemo stopala, posebej med prsti.
  • Uporabljamo zgolj svojo pilico in škarjice za nohte. Če sumimo, da je noht morebiti že okužen, te razkužujemo pred uporabo na zdravih nohtih ali pa uporabljamo ločen pribor.
  • Če imamo glivično okužbo na stopalih, si nogavice oblečemo pred spodnjimi hlačami. Tako okužbe ne prenesemo.