Hemoroidi so normalna anatomska struktura v človeškem telesu, ki vsebuje žile. Hemoroidni venski pletež je preplet žil v zadnjiku in pripomore k normalnemu delovanju zadnjičnih mišičnih zapiralk (zadrževanje vetrov, sluzi, blata). Težave nastopijo, kadar se zaradi povečanega tlaka krvi v veni razširijo, kar pogosto nastane pri zaprtju ali močni driski ter tudi ob nosečnosti, kjer na vene pritiska plod. Takrat lahko žile postanejo otekle in vnete in pridobijo svojo velikost oz. volumen. Nabreklo žilo na področju zadnjika imenujemo tudi zlata žila.
Pri mlajših osebah so te težave redke, pogostejše pa so pri moških in starejših nad 50 let. Prav tako so velikokrat prisotne pri nosečnicah.
Ločimo notranje in zunanje hemoroide
Notranji hemoroidi so znotraj zadnjične sluznice in ne povzročajo bolečin in srbenja. Na njihovo prisotnost nas velikokrat opozori krvavitev ob odvajanju blata. Notranji hemoroidi se lahko izbočijo ali izpadejo skozi zadnjično odprtino. Na začetni stopnji niso vidni, ko postanejo večji in se ob napenjanju začnejo bočiti, pa lahko izpadejo tudi skozi analni kanal. So mehki na otip, ne bolijo, ob draženju lahko tudi zakrvavijo.
Zunanji hemoroidi so v nasprotju z notranjimi navzven dobro vidni. So izbokline analne kože in sluznice, mehki na otip in niso boleči. Kadar v njih nastane strdek ali tromb, govorimo o tromboziranih zunanjih hemoroidih. Ti so na otip močno boleči, lahko tudi zakrvavijo. Krvni strdek se tvori v zunanji hemoroidalni veni, kar povzroča otekanje in vnetje. Bolečina se ob sedenju in zlasti pri odvajanju blata še okrepi. Tromboza zunanjih hemoroidov se večinoma sčasoma spontano pozdravi.
Zakaj nastanejo hemoroidi?
Ocenjuje se, da približno polovica ljudi vsaj enkrat v življenju trpi za hemoroidi. Pri tem ima pomembno vlogo tudi dednost. Kakovost vezivnega tkiva je namreč dedno pogojena, zato so pri teh ljudeh velikokrat prisotne težave s krčnimi žilami.
Hemoroidi se najpogosteje pojavijo zaradi napenjanja pri odvajanju blata, in sicer kot posledica zaprtja ali dolgotrajne driske. Takrat se namreč poviša tlak v hemoroidalnih venah. Pogosteje se pojavijo pri stoječem delu, dvigovanju težkih bremen, zelo pogosto tudi pri nosečnicah. Med nosečnostjo se zaradi plodu in tekočine v trebušni votlini poveča pritisk v venskem obtoku, vezivno tkivo pa oslabi zaradi hormonskih sprememb.
Bolezni jeter povzročijo dvig tlaka v portalni veni, kar včasih lahko povzroči hemoroide.
Pri otrocih in mladostnikih se hemoroidi pojavijo redkeje. Najpogostejši vzrok je zaprtje, večinoma zaradi slabe prehrane s premalo vlakninami, premalo tekočine v povezavi s premalo telesne dejavnosti.
Kakšni so simptomi in znaki?
- Svetlo rdeča kri na toaletnem papirju, ki se običajno pojavi ob koncu odvajanja blata.
- Pekoč občutek v predelu zadnjika.
- Bolečina, rdečina in toplota, ki so posledica vnetja.
- Nastanejo lahko tudi krvni strdki – takrat je kri na toaletnem papirju temnejše barve.
Kdaj je treba obiskati zdravnika?
- Če opazite sledove krvi v blatu.
- Pri starosti manj kot 12 let.
- Če ste noseči ali dojite.
- V primeru razjed, razpok v predelu zadnjika.
- Če imate kronične bolezni želodca, črevesja, jeter, uživate antikoagulantna zdravila.
- Če so sočasno prisotne bolečine v trebuhu.
- Pri izpadlih notranjih hemoroidih, ki jih z nežnim pritiskom ne morete potisniti skozi zadnjično odprtino v danko.
- Pri tromboziranih zunanjih hemoroidih, ki povzročajo hude bolečine in krvavitve.
- Pri sumu na rakasto obolenje.
Kaj priporočamo v primeru težav?
Priporočljiva je prehrana z veliko vlakninami, saj ta blatu poda volumen in konsistenco, s čimer preprečimo mehanske poškodbe zadnjika ob odvajanju. Svetuje se pitje dovolj tekočine, izogibati pa se je treba močno začinjeni prehrani. Prav tako je treba uživati sadje in zelenjavo, ki ne napenja.
Po vsakem odvajanju blata je treba zadnjik umiti z mlačno vodo z blagim milom. Lahko se uporabljajo tudi vlažilni, neodišavljeni robčki. Uporabijo se lahko tudi vodne kopeli ali kopeli z izvlečkom hrastove skorje.
Stopnje notranje hemoroidalne bolezni
Po Goligherjevi klasifikaciji, ki je najpogosteje uporabljamo, ločimo:
- Prvo stopnjo: hemoroidi krvavijo in ne izpadejo (se ne pokažejo izven zadnjičnega kanala).
- Drugo stopnjo: hemoroidi krvavijo in izpadejo, vendar se spontano vrnejo v zadnjični kanal.
- Tretjo stopnjo: hemoroidi krvavijo, izpadejo, po odvajanju pa se sami ne vrnejo v zadnjični kanal. Treba jih je potisniti nazaj.
- Četrto stopnjo: hemoroidi so trajno izpadli in jih ni mogoče vrniti v zadnjik.
Zdravljenje hemoroidalne bolezni
Za zdravljenje hemoroidalne bolezni uporabljamo:
- Zdravila za krepitev sten žilja v obliki tablet
Učinkovine delujejo protivnetno, ublažijo moč bolečine in skrajšajo čas krvavenja. Uporabljajo se po predpisani shemi odmerjanja.
- Lokalno terapijo (mazila, svečke z zdravilnimi učinkovinami)
Učinkovine v mazilih in svečkah lajšajo vnetje, preprečujejo rast mikroorganizmov, zmanjšajo prepustnost in zmanjšajo lokalno bolečino. Mazila vsebujejo nastavek, ki omogoča vnos mazila v zadnjični kanal. Pred uporabo mazil in svečk je treba upoštevati higieno, saj si je po odvajanju blata zadnjik treba umiti z mlačno vodo in blagim milom. Šele nato uporabimo mazilo oz. svečko po navodilu za uporabo.
- Lokalno terapijo (medicinski pripomočki v obliki mazil in svečk)
Delujejo na fizikalni način, saj olajšajo zdrs blata iz črevesja in tako varujejo sluznico pred nastankom razpok in srbenjem.
- Zdravila, ki zmanjšujejo bolečine (analgetiki)
- Odvajala, mehčala za blato, ki pomagajo odpraviti zapeko in napenjanje ob odvajanju
- Za lajšanje težav pri vnetju sluznice v predelu zadnjika si lahko pripravite tudi kopeli in obkladke iz hrastove skorje
Pri napredovalnih stopnjah bolezni se zdravnik pogosto odloči za podvezovanje notranjih hemoroidov z gumijastimi obročki (podvezani hemoroidi nato brez bolečin odpadejo) ali operativni poseg, ki je še vedno najučinkovitejši način zdravljenja hemoroidalne bolezni 3. in 4. stopnje. Kirurški posegi se uporabljajo pri manj kot 10 odstotkih bolnikov. Ko hemoroidi s krvnim strdkom povzročajo bolečine, jih zdravimo s toplimi sedečimi kopelmi ter mazili z lokalnim anestetikom. Bolečina in otekanje po navadi izzvenita, krvni strdek pa izgine po štirih do šestih tednih. V nasprotnem veno prerežejo, da odstranijo strdek.
Kot je za nas v prispevku pojasnila ga. Brigita Pišek iz Lekarn Maribor, mora farmacevt oz. farmacevtski tehnik pred ustrezno izbiro samozdravljenja opraviti pogovor s posameznikom. Ta mora našteti vse simptome, znake ter tudi trajanje težav. Ker je lahko številnim govorjenje o tem manj prijetno oziroma bi lahko vodilo do zadrege, se lahko temu izognemo s pogovorom v posebnem prostoru za svetovanje.