Moški iz Francije je skoraj vse življenje živel povsem običajno, brez večjih težav in brez suma, da se v njegovem telesu dogaja nekaj nenavadnega. Pri 44. letih je obiskal bolnišnico zaradi nenadne šibkosti v eni izmed nog, tam pa so zdravniki odkrili skorajda nepredstavljivo zdravstveno posebnost: manjkalo mu je kar 90 odstotkov možganov.
Njegova lobanja skoraj v celoti zapolnjena s tekočino
Njegova lobanja je bila skoraj v celoti zapolnjena s tekočino, le ob robu je ostala tanka plast možganskega tkiva. Stanje, znano kot hidrocefalus, je pri njem potekalo postopoma in neopazno več desetletij.
Primer, ki je bil prvič podrobno opisan v medicinski reviji The Lancet, je kognitivnega psihologa Axla Cleeremansa z Univerze Libre de Bruxelles navdušil in hkrati pretresel. Kot je povedal za Quartz, je takšno odkritje izziv vsem obstoječim teorijam zavesti.
[[image_1_article_83013]]
Zdravniki domnevajo, da je bila večina možganov uničena počasi, približno v tridesetih letih. Moškemu so že kot dojenčku diagnosticirali hidrocefalus, kopičenje odvečne tekočine v votlinah znotraj možganov. Vgradili so mu spoj, ki pa so ga pri 14 letih odstranili.
Funkcioniral nepredstavljivo normalno, le da ni bil 'izjemno bister'
Od tedaj se je začela tekočina v lobanji očitno znova kopičiti, nevroni pa so se postopoma umikali. Kljub temu je moški funkcioniral nepredstavljivo normalno: imel je službo v javnem sektorju, bil poročen, imel otroke in ni kazal hujših kognitivnih ali vedenjskih motenj.
Cleeremans je ob tem poudaril, da je bil moški popolnoma socialno prilagojen, čeprav ne izjemno bister. Prav ta primer je spodbudil njegovo hipotezo, da se možgani zavesti ne rodijo, temveč se je postopoma naučijo. Po njegovem mnenju zavest ni povezana z eno samo možgansko regijo, temveč je rezultat izkušenj, učenja in nenehne interakcije z okoljem ter drugimi ljudmi.
