V okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno in zdravo staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« smo od 22. februarja do 31. marca 2021 izvajali nacionalno raziskavo, s katero smo ugotavljali, kakšno je stanje na področju duševnega zdravja zaposlenih v slovenskih podjetjih, kakšne ukrepe delodajalci izvajajo na omenjenem področju ter s kakšnimi ovirami se pri tem soočajo. V raziskavi je sodelovalo 576 delodajalcev iz vseh gospodarskih panog.
Rezultati so pokazali, da skoraj vsi delodajalci (98 %) v podjetju zaznavajo vsaj en psihosocialni dejavnik tveganja ali težavo v duševnem zdravju zaposlenih, pri čemer je najpogostejša težava preobremenjenost z delom. Nekoliko več kot polovica (53 %) delodajalcev poroča, da imajo v poslanstvu oziroma ciljih podjetja zapisano skrb za duševno zdravje zaposlenih, vendar je nekoliko skrb vzbujajoče, da večina (72 %) delodajalcev v zadnjih 3 letih v njihovem podjetju ni povečala finančnih sredstev, namenjenih ukrepom za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih.
Dve tretjini (66 %) delodajalcev v okviru programa promocije zdravja na delovnem mestu že načrtujeta ukrepe za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih, prav tako podoben delež (65 %) poroča, da imajo zaposleni možnost sodelovanja pri tem. Več kot polovica delodajalcev pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti s področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja sodeluje z zunanjim izvajalcem, pri čemer je to najpogosteje zdravnik medicine dela (33 %). Najpogostejši ukrep, ki ga delodajalci izvajajo z namenom ohranjanja in krepitve duševnega dzravja zaposlenih, so letni razgovori z zaposlenimi, kar je razvidno iz grafikona.
Različni ukrepi, ki jih podjetja izvajajo z namenom ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih v zadnjih treh letih
Skoraj polovica (46 %) delodajalcev je prepričanih, da so vodje usposobljeni za prepoznavanje duševnih težav zaposlenih, medtem ko jih zgolj dobra četrtina (28 %) meni, da so vodje usposobljeni za ravnanje z zaposlenimi s težavami v duševnem zdravju. Delodajalci navajajo, da sta oviri, s katerima se najpogosteje srečujejo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih, nezmožnost izvajanja aktivnosti v okviru delovnega časa zaradi narave dela in pomanjkanje strokovnega kadra, ki bi načrtoval in izvajal posamezne aktivnosti.
Vpliv epidemije COVID-19 in z njo povezani ukrepi na duševno zdravje zaposlenih
Skoraj tretjina (32 %) delodajalcev poroča, da opaža več težav v duševnem zdravju zaposlenih, pa vendar še vedno velika večina (83 %) omenjenemu področju posveča enako pozornosti kot pred epidemijo.
Glede na rezultate nacionalne raziskave lahko sklepamo, da se vse več slovenskih delodajalcev zaveda pomena skrbi za duševno zdravje zaposlenih, pa vendar bi bilo potrebno temu področju v marsikaterem podjetju nameniti še več pozornosti. Dobro duševno zdravje zaposlenih lahko namreč dosežemo le s sistematično načrtovanimi aktivnostmi v okviru promocije zdravja na delovnem mestu, pri čemer je zelo pomembna ustrezna analiza stanja, podpora vodstva (ki se kaže tudi v zagotovitvi finančnih sredstev) ter stalno usposabljanje in osveščanje tako vodij kot zaposlenih na omenjenem področju.
