Pri sodelavcih in sodelavkah ali nadrejenih lahko takšno sprejemanje sprememb in novosti, ki jih imajo mlajši za samoumevne in z njimi nimajo težav, izzove zasmehovanje, morda zmerjanje ali celo odkrito namigovanje, da je čas za upokojitev. Starejši zaposleni, ki se s tem pogosto sooča, se začenja počutiti ogroženo, skrbi ga za svojo varnost, lahko tudi preživetje, ki mu ga služba zagotavlja.
Starizem lahko ogrozi zdravje zaposlenih
Delovna okolja naj bi podpirala in omogočala raznolikost ter vključevanje vseh ne glede na starost, pa vendar je resničnost nemalokrat drugačna. Starejši se še vedno soočajo s starostno diskriminacijo, ki temelji na stereotipih, deležni so nespoštovanja in nepravične obravnave v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami ali pa se počutijo nevidne in neslišane. Diskriminacija pogosto postane ustrahovanje, starizem kot oblika diskriminacije pa je morda ena bolj subtilnih, a nič manj škodljivih oblik ustrahovanja na delovnem mestu, ki lahko škoduje tako psihičnemu kot tudi fizičnemu zdravju zaposlenega.
Kaj je in kaj ni mobing?
Konflikti so na delovnih mestih, tako kot v drugih družbenih odnosih, neizogibni in niso mobing, jih pa moramo ustrezno obravnavati. Tudi delegiranje nalog ali zahteve za boljšo izvedbo nalog niso mobing. Z njim označujemo trpinčenje, šikaniranje ali izživljanje na delovnem mestu. Vsako neprimerno vedenje, sovražna komunikacija ali poniževanje še ne pomenijo avtomatično mobinga. Ko pa so ta dejanja ponavljajoča, sistematična in dolgotrajna, postanejo mobing. Mobing pa je nezakonit, predstavlja delovnopravni prekršek in je kaznivo dejanje.
Na pot do pozitivnega delovnega okolja
Primeri, ko so starejši zaposleni na delovnih mestih izrinjeni, se jih nenehno omalovažuje ali pretirano kritizira, niso osamljeni. Izključuje se jih lahko na odkrit ali pa bolj subtilen način, in sicer s postavljanjem nedosegljivih ciljev, dodeljevanjem novih vlog in nalog ali pa z neustrezno obravnavo njihovih potreb in zmožnosti. Starizem ni sprejemljiv in je kršitev odgovornosti delodajalca, saj ima vsakdo pravico do zdravega delovnega okolja, ki je brez diskriminacije in ustrahovanja. Delovna okolja, ki ne gojijo dobrih korporativnih vrednot, ki ne spodbujajo spoštovanja in vključevanja, so na dobri poti do negativne delovne kulture, ta pa dovoljuje starizem in druge neprimerne prakse. Za začetek je dobro graditi na poštenosti ter dobrih medosebnih odnosih, katerih temelj je dobra komunikacija na vseh nivojih v organizaciji.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
