Podaljšanje življenjske dobe je eden od največjih dosežkov sodobne družbe v zadnjih sto letih in na to pogosto pozabimo. Za javne pokojninske sklade, ki so večinoma zasnovani na starem prispevnem oziroma »pay-as-you-go« sistemu, pa to pomeni izziv.
Kdaj smo stari oziroma kdaj nas družba uvršča med stare, je ta hip zelo odprto vprašanje. Splošni standard za starejšega prebivalca naj bi bila starost 65 let ali več, ampak če pogledamo podatke o pričakovani življenjski dobi po državah, je ta meja lahko uporabljena le za razvite države. Statistični urad RS ob tem ugotavlja, da so generacije, danes stare od 65 do 74 let, po svojem življenjskem ciklu veliko bolj podobne nekdanjim v povprečju 10 let mlajšim prebivalcem kot pa starim med 75 in 84 let.
Po zadnjih podatkih ameriškega US Census bureauja je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moškega v Afganistanu le 49,5 leta, pričakovana življenjska doba za moškega, starega 65 let, pa 11 let. Pravo nasprotje je Japonska, ki že dolgo velja za državo z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo. Po podatkih iz leta 2015 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moškega 81,4 leta, za žensko pa kar 88,3 leta. Japonski moški, danes star 65 let, ima pričakovano življenjsko dobo 20 let.
Slovenija je med razvitimi državami
Naša država se po stopnjah smrtnosti uvršča med razvite, za Japonsko zaostajamo v povprečju nekaj let, saj je bila leta 2014 povprečna pričakovana življenjska doba slovenskega moškega, starega 65 let, dobrih 17 let, za žensko pa 21 let.
Leta 2015 je povprečna pričakovana življenjska doba za moškega in žensko ob rojstvu presegala 80 let v 24 državah, medtem ko je bila nižja od 60 let v 28 državah. Pričakovana življenjska doba je v tesni povezavi s stopnjo razvitosti, ki vključuje tudi zdravstveni sistem, seveda pa v nekaterih državah obstajajo tudi drugi dejavniki, kot so vojne. Če je bil glavni razlog za začetek podaljševanja življenjske dobe pred več kot sto leti v Evropi dostop do neonesnažene vode in razvoj sanitarnih sistemov, je v zadnjih desetletjih to razvoj medicine, ki zmanjšuje tako smrtnost otrok kot smrtnost pri starejših.
Življenjska doba se bo še podaljševala
Demografske projekcije napovedujejo nadaljevanje podaljševanja povprečne življenjske dobe, saj naj bi razvoj na področju medicine, zdravstvene oskrbe in zdravega sloga življenja vzdrževal dozdajšnje podaljševanje življenjske dobe tudi v prihodnje. Eurostatove projekcije za Slovenijo napovedujejo povprečno življenjsko dobo za leto 2050 ob rojstvu 83,6 leta za moškega in 88,4 leta za žensko.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
