Zima je običajno čas, ko se poslovimo od svežega, doma pridelanega paradižnika. Police trgovin so polne uvoženega sadja in zelenjave, ki pogosto nima pravega okusa in nam vzbudi tisto močno željo po sveži poletni zelenjavi … Kdo pa pravi, da v zimskih mesecih pri nas na krožnike ne moremo umestiti svežih barv?
Zimske pridelave paradižnikov se namreč na inovativen način lotevajo v LUŠTu, kjer jim uspe doseči, da je paradižnik polnega okusa in »poletno« rdeče barve tudi v hladnejših mesecih. Letos so tako svoji zimski družini LUŠTnih paradižnikov dodali celo novo rdečo zvezdo – datljev paradižnik LUŠT.
Kaj je skrivnost zimskih paradižnikov?
Paradižnike LUŠT v podjetju pridelujejo v 34.000 m2 velikem rastlinjaku v Prekmurju, ki ga dopolnjuje še laguna za zbiranje deževnice. Rastlinjak je opremljen s sodobnim sistemom za zimsko vzgojo, ki omogoča optimalne pogoje za rast paradižnika tudi v hladnejših mesecih. In kar je najpomembneje, pri pridelavi paradižnikov v LUŠTu ne uporabljajo škodljivih preparatov za varstno rastlin pred boleznimi in škodljivci.
Paradižnik, ki ga na v zimski solatki jemo danes, začne svojo že veliko prej ...
»Pridelava poteka na integriran način. Ta je naravi prijaznejši način pridelave,« pojasnjujejo v LUŠTu: »Tako z uporabo naravnih virov in mehanizmov, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, pridelujemo okusen in svež paradižnik LUŠT.«
Zgodba zimskega paradižnika, v katerem lahko uživamo trenutno in med katerim kot izjemno sladka dopolnitev naših krožnikov navdušuje datljev paradižnik LUŠT, pa se začne že jeseni ...
»Deset tednov stare sadike paradižnika zasajamo novembra, prve plodove pa pričnemo obirati januarja,« razlagajo v podjetju in dodajo, da se ciklus zimske pridelave, ki vključuje sorte drobnoplodnih in srednje plodnih paradižnikov, zaključi oktobra.
[[image_1_article_63471]]
Sadike za LUŠTen paradižnik zrastejo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, nam še pojasnijo v podjetju ter dodajo, da se za vzgojitelja sadik vselej skrbno odločijo. V rastlinjak nato zasejejo sadike, stare deset tednov, pri čemer prvi plodovi dozorijo nekje dva meseca za tem.
»Rastlina paradižnika je plazilka, z življenjsko dobo do dveh let. Pri nas zrastejo v 11 mesečnem ciklusu od 9 do 11 metrov,« dodajo.
Posebno pozornost v LUŠTu namenijo tudi podlagi … Ta je seveda naravna. »LUŠTne rastline so zasajene v organski substrat, ki je mešanica šote in kokosovih vlaken,« razlagajo v podjetju:
»Zagotavlja mu dobre pogoje za rast in razvoj koreninskega sistema. Zaradi znane in neoporečne sestave substrata, je naš paradižnik tudi bolj varen pred škodljivci in boleznimi. Organski substrat vsako sezono, ob zasaditvi novih rastlin, zamenjamo.«
Spoznajte LUŠTno zimsko novost: datljev paradižnik LUŠT
Paradižnik privlačne oblike in poželjivo rdeče barve. Raste v grozdih kot čisto pravi datlji, ko pa vanj zagrizete, pa takoj okusite, da je to sočen paradižnik. Odličen je za solate, omake, prigrizke ali pa kar tako. V zimskih mesecih ponuja pravo svežino poletja.
LUŠTni paradižniki so po zasaditvi nameščeni v posebne viseče žlebove, ki omogočajo boljše kroženje zraka, preprečujejo prehod škodljivcev iz tal na rastlino ter ponujajo priložnost za ponovno uporabo zalivalne vode.
Ponujajo pa še eno prednost … Lažji dostop za zaposlene pri LUŠTu. Vrvični sistem dvigovanja in spuščanja sadik namreč omogoča, da so plodovi večino časa na dosegu rok ...
Med zaposlenimi pri LUŠTu tudi čmrlji
Da je paradižnik sočen in rdeč ter mamljivo dober tudi pozimi, je odgovorna tudi posebna skupina LUŠTnih zaposlenih. Čmrlji, seveda!
»Cvetove LUŠTnih rastlin oprašujejo čisto pravi čmrlji,« se pohvalijo v podjetju: »V našem rastlinjaku je tako zmeraj živ(ahn)o, so pa čmrlji tudi živ dokaz, da pri pridelavi ne uporabljamo škodljivih preparatov za škropljenje. V nasprotnem primeru bi namreč prav gotovo poginili, mi pa ne bi mogli uživati v slastnih plodovih LUŠTnega paradižnika.«
Odgovorno do okolja in vode
Temeljni element za optimalno rast LUŠTnih paradižnikov je tako tudi voda … »Vse LUŠTne rastline zalivamo pretežno z deževnico, ki jo zbiramo v laguni ob rastlinjaku,« pojasnjujejo v podjetju ter pripomnijo, da vodo z lastnimi kapalkami, ki jih uravnava računalniški sistem krmiljenja, prilivajo večkrat na dan.
[[image_5_article_63471]]
Odgovornost do okolja pa v LUŠTu ne izkazujejo le s premišljenim odnosom do vode, ampak s celovito zasnovanostjo sistema za zimsko vzgojo paradižnika, ki je povsem okolju prijazen. Kot nam pojasnijo, namreč sistem vključuje uporabo zemeljskega plina s soproizvodnjo toplote in elektrike.
Ob tem nastali ogljikov dioksid pri izgorevanju zemeljskega plina odvajajo iz izpuhov in vpihujejo v rastlinjak, rastoči paradižniki pa ga s fotosintezo uspešno pretvorijo v kisik.
Kaj pa dolgi zimski dnevi?
Vsakdo, ki se v poletnih mesecih preizkuša v vzgoji paradižnika, ve, da paradižnik naravnost obožuje dolge, sončne dneve, ki so ključni za to, da postane sočen in sladek. Kako pa to doseči v zimskih mesecih?
Soproizvodnja toplote in elektrike z uporabo zemeljskega plina v rastlinjaku ponuja priložnost tudi za inovativno podaljšanje dni … Med novembrom in marcem v LUŠTu rastline po potrebi dodatno osvetljujejo in na ta način podaljšujejo kratke zimske dni, ko je svetlobe za optimalno rast preprosto premalo.
»Da ne prihaja do večjega svetlobnega onesnaževanja okolice, v rastlinjaku v Mali Polani uporabljamo najsodobnejši sistem zatemnitvenih zaves, ki preprečujejo uhajanje svetlobe,« še dodajajo v podjetju, kjer nam orišejo še nekaj zanimivosti vsakdana pridelave sočnega paradižnike ...
»Primerne rastne pogoje našim rastlinam zagotavljamo s sodobnim računalniško vodenim sistemom uravnavanja klime preko ogrevanja in ohlajevanja,« povedo in dodajo: »Ob višjih zunanjih temperaturah rastlinjak hladimo s pomočjo senčenja, ter uporabe prezračevanja, ventilatorjev in zračnih vlažilcev, ob nižjih temperaturah pa dogrevamo.«
[[image_6_article_63471]]
Datljev paradižnik LUŠT: sladka novost na zimskih mizah
Tovrsten skrbno premišljen in kar se da okolju prijazen sistem zimske pridelave paradižnikov brez dvoma obrodi sadove. Tudi dobesedno …
V zimski družini LUŠTnih paradižnikov je namreč mogoče najti vse več vrst paradižnikov, med katerimi izstopajo priljubljeni mali grozdasti paradižnik LUŠT, slivov paradižnik LUŠT, češnjev paradižnik LUŠT in LUŠTek (mešanica pisanih češnjevih paradižnikov), letošnja zima prinaša sladko novost – datljev paradižnik LUŠT. S svojo edinstveno obliko in izjemno sladkim okusom ta sorta navduši tudi najzahtevnejše gurmane.
[[image_3_article_63471]]
Zakaj poseči po LUŠTnem paradižniku?
Svežina, ki se okusi
Paradižnik LUŠT, pridelan v Sloveniji, potuje od rastlinjaka do trgovskih polic v rekordnem času. Zaradi kratkih transportnih poti ohranja optimalno svežino in bogastvo hranilnih snovi, ki so ključne za vrhunski okus.
Poln okus v vsakem letnem času
Skrbna nega v rastlinjaku zagotavlja, da LUŠTni paradižniki tudi v zimskih mesecih očarajo s svojim značilnim, bogatim okusom in sočnostjo. Vsaka jed z njimi postane prava kulinarična mojstrovina.
Zaveza zdravju in naravi
LUŠT se zaveda pomembnosti zdravega okolja in trajnostnega kmetijstva. Zato pri pridelavi paradižnikov ne uporabljajo škodljivih preparatov za varstno rastlin pred boleznimi in škodljivci. Opraševanje poteka s pomočjo čmrljev, ogrevanje rastlinjaka na njihovi domicilni lokaciji v Renkovcih pa s pomočjo geotermalne energije, kar zmanjšuje vpliv na okolje.
Raznolikost za vsak okus
LUŠT ponuja široko paleto paradižnikov različnih oblik, barv in okusov. Od drobnih in sladkih češnjevih paradižnikov do bogatejših srednje velikih sadežev – v pestri ponudbi boste zagotovo našli sorto, ki bo ustrezala vašim željam in kulinaričnim ustvarjanjem.
Z LUŠTnim paradižnikom v kuhinjo vnesete več kot le hrano - vnesete svežino, okus in barvo, ki poskrbijo za popolno zimsko doživetje!
