Lajfstajl

FOTO: Jesenek opozarja na pomanjkanje zbirnih centrov, občina trdi nasprotno

Gabrijel Toplak, 21.06.19 ob 05:13

Po mnenju pristojnih dva zbirna centra zadostujeta za urbano območje velikosti Mestne občine Maribor.

Ljubiteljski ekolog Franc Jesenek v zadnjem času opaža na več območjih v mestu povečano število odpadkov oziroma divjih odlagališč. Kot pravi, je edina rešitev v tem, da bi bilo nujno treba odpreti več zbirnih centrov v mestu.

Zakaj odpadke voziti v mesto?

»Pristojni bi morali pregledati stroške, ki nastajajo s čiščenjem javnih površin, potem ko Jesenek zadnjih 20 let čisti naravo in jih nastavlja na lažje dostopna območja, od koder jih odvažajo komunalne službe. S tem denarjem, ki ga porabijo za odvoze, bi lahko vsaj že postavili dva nova zbirna centra,« je poudaril Jesenek in dodal, da so divja odlagališča v porastu predvsem na tistih območjih, kjer ljudje v bližini doma nimajo več kam odlagati odpadkov, saj zbirnih centrov za odpadke ni več na voljo. »Če samo izpostavim območje, ki gravitira na pobreško jamo, kjer je bil nekoč zbirni center. Tam je v zadnjem zelo veliko odpadkov. Zdi se mi precej nesmiselno, da bi odpadke ‘z dežele’ vozil v mesto. Tja se ljudje, ki redkeje obiskujejo mesto, običajno vozijo na upravno enoto, da uredijo določene zadeve, nekateri celo v opero, ne pa, da bi v mesto z avtom vozili odpadke,« razmišlja Jesenek in poudarja, da brez zbirnega centra ni mogoče zagotoviti ustreznega reda pri odlaganju odpadkov. »Če ima nekdo v svojem okolju možnost odložiti odpadke, zakaj bi jih nosil v naravo. Poleg tega na zbirnih centrih velja red, saj odpadkov ni mogoče nekontrolirano odlagati,« pravi sogovornik, ki nepravilno odlaganje odpadkov nedolgo nazaj tudi fotografiral.

Franc Jesenek: “Če ima nekdo v svojem okolju možnost odložiti odpadke, zakaj bi jih nosil v naravo.”

V mestu vsaj štirje zbirni centri

Vse okoliške občine, dodaja Jesenek, imajo zbirne centre, s katerimi upravlja Snaga, medtem ko ima Mestna občina Maribor z več kot 100.000 prebivalci samo dva. »Potrebovali bi vsaj štiri, saj se na njih ljudje sčasoma navadijo, kot se, denimo, na pokopališče, šolo ali cerkev« je dejal Jesenek.

Povečan obisk na obeh zbirnih centrih

Aljoša Kirič iz občinske službe za odnose z javnostmi na Mestni občini Maribor pa je sporočil, da podjetje Snaga opaža povečan obisk na obeh zbirnih centrih v Mariboru, torej na Plinarniški v Melju in na Lahovi na Teznu. »V skladu z uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov dva zbirna centra zadostujeta za urbano območje velikosti Mestne občine Maribor. S trditvami nekaj občanov, da je zbirnih centrov premalo, se ne moremo strinjati,« je zapisal in dodal, da s podjetjem Snaga že intenzivno delajo na novi lokaciji zbirnega centra, ki bo nadomestil tistega s Streliške. »Občanom svetujemo, da odpeljejo odpadke na preostala dva zbirna centra in z odpadki ne onesnažujejo ‘pljuč’ mesta,« je sklenil Kirič.

Aljoša Kirič: “Podjetje Snaga opaža povečan obisk na obeh zbirnih centrih v Mariboru, torej na Plinarniški v Melju in na Lahovi na Teznu.”

Za odpadke iz gospodinjstev

Iz podjetja Snaga sporočajo, da so zbirni centri namenjeni predajanju tistih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, vendar doma nimamo ustreznih posod za njihovo odlaganje. »Najpogosteje se občani poslužujejo predaje kosovnih odpadkov, električne in elektronske opreme, zelenega obreza, kartona. Večina odpadkov, ki se predajajo v zbirni center, je za predajo brezplačna, doplačati je potrebno le tiste odpadke, pri katerih nastajajo večji stroški z njihovim nadaljnjim ravnanjem,« razlagajo v komunalnem podjetju. Najpogostejši odpadki, ki jih fizične osebe na zbirnih centrih morajo doplačati, pa so gradbeni odpadki, odpadne gume s platišči, salonitna kritina in določene vrste nevarnih odpadkov (npr. barve). »Drugačna pravila pa veljajo za pravne osebe. Plačljivih je več vrst odpadkov, ki se predajajo na zbirni center,« so zaključili.