31. maja obeležujemo svetovni dan brez tobaka. Tobačni izdelki so škodljivi za zdravje in povzročajo številne bolezni, ki bi jih sicer lahko preprečili, poudarjajo zdravniki. Najpogostejše med njimi so bolezni dihal, rakava obolenja ter bolezni srca in ožilja. Čeprav je nekdaj veljalo, da je kajenje le slaba razvada, imamo danes znanstvene dokaze o tem, da je kajenje v osnovi fiziološka odvisnost. Nikotin v možganih stimulira tiste dele, ki dajejo občutje ugodja in zadovoljstva. Povzroči povišanje nivoja nevrotransmitorja dopamina, ki igra pomembno vlogo pri ustvarjanju odvisnosti.
Tobak ne škodi le pljučem, ampak tudi okolju
Letošnjo globalno kampanjo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za dan brez tobaka zaznamuje slogan Tobak: grožnja našemu okolju. S tem izpostavljajo dodatni razlog kadilcem za opustitev kajenja. Kampanja je namenjena ozaveščanju javnosti o vplivu tobaka na okolje – od pridelave, proizvodnje, distribucije do odpadkov. Njihov cilj je tudi izpostaviti prizadevanja tobačne industrije, da “ozeleni” svoj ugled in izdelke tako, da se tržijo kot okolju prijazni. Industrija namreč ogromno vlaga v aktivnosti okoljske in družbene odgovornosti, s katerimi odvračajo pozornost od njihovih škodljivih praks in posledic, ki jih puščajo za sabo.
Tobačna industrija nosi znaten del odgovornosti za podnebne spremembe, uničuje redke naravne vire in posega v že sicer krhke in načete ekosisteme. Tobačni velikani so se zaradi ohlapnejših pravil glede zaščite okolja in zdravja delavcev že zdavnaj preselili v manj razvite države. 90 odstotkov vse proizvodnje tobaka je skoncentrirano v državah v razvoju. Za pridelavo tobaka vsako leto uničijo okrog 3,5 milijona hektarjev zemlje. Zaradi gojenja tobaka krčijo gozdove, s tem pa spodbujajo degradacijo tal in onemogočajo rast drugih pridelkov ali vegetacije. Kot v marsikateri drugi industriji velja tudi za tobačno, da okoljsko breme nosijo že tako revne dežele, dobičke pa ustvarjajo multinacionalke s sedeži v državah z višjimi dohodki. Kratkoročne koristi pridelave tobaka pritegnejo pridelovalce in odločevalce v državah z nižjimi dohodki, dolgoročno pa nasadi tobaka povečujejo prehransko negotovost držav, prinašajo bolezni in revščino mnogih kmetov in razširjeno okoljsko škodo.
Kot izpostavlja WHO, bi morali zmanjšanje porabe tobaka opredeliti kot ključni vzvod za doseganje vseh ciljev trajnostnega razvoja, ne le tistih, ki so neposredno povezani z zdravjem. Kampanja poziva vlade in oblikovalce politik, naj okrepijo zakonodajo, vključno z izvajanjem in krepitvijo obstoječih shem, da bi proizvajalci postali odgovorni za okoljske in gospodarske stroške odpadkov tobačnih izdelkov.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
