V zadnjih mesecih leta 2022 je v skupnosti ljubiteljskih astronomov začel veliko zanimanja vzbujati komet C/2022 E3 (ZTF), za katerega mnogi napovedujejo, da bo verjetno najsvetlejši pri nas viden komet v letu 2023, je za nas pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna.

Komet C/2022 E3 (ZTF), znan tudi kot zeleni komet, so odkrili 2. marca 2022 v okviru programa Zwicky Transient Facility (ZTF) na observatoriju Palomar v Kaliforniji. “Sprva so domnevali, da gre za asteroid, ko pa se je ta približal Soncu in se je okoli objekta razvila šibka koma, so spoznali, da gre v bistvu za komet. Njegova koma ima zelenkast pridih, prašni rep pa je širok in kratek ter rumenkasto obarvan. Njegov sij je že v novembru 2022 dosegel 10. magnitudo, trenutno pa na spletni strani COBS že poročajo, da je sij celo pod 7. magnitudo, kar pomeni, da se bliža vidnosti s prostimi očmi na temni lokaciji,” je še dodal predsednik društva.

Znanstveniki so izračunali, da je ta komet nazadnje preletel Zemljo pred približno 50.000 leti, kolikor naj bi na podlagi podatkov o letu kometa znašal njegov obhodni čas. Zaradi narave svoje orbite je zelo verjetno, da se nikoli več ne bo vrnil, ali pa se bo to zgodilo šele čez milijone let.

Kaj se sploh smatra kot komet?

Angleški astronom Edmond Halley je odkril, da so kometi telesa, ki pod vplivom Sončeve gravitacije potujejo okoli Sonca po podolgovatih tirnicah. “Delimo jih v dve kategoriji, in iscer kratkoperiodične z obhodnimi dobami, krajšimi od 200 let in dolgoperiodične z obhodnimi dobami, daljšimi od 200 let.”

Številni dolgoperiodični kometi imajo obdobja tisoč ali celo milijone let, zato njihovih povratkov ni mogoče zanesljivo napovedati. Kometi so običajno poimenovani po svojih odkriteljih, periodični kometi, katerih tirnice so natančno določene in ki se vračajo v perihelij v rednih časovnih presledkih, so označeni s predpono “P/”. “Na primer Halleyjev komet je označen s ‘P/Halley’,” je za nas orisal Žiberna. Glavne značilnosti dobro razvitega kometa so jedro, koma in rep.

Jedro je kepa ledu, prahu in kamnitega materiala, pogosto imenovana “umazana snežna kepa”, ki ima običajno premer nekaj kilometrov. Vsakič, ko se jedro približa Soncu, z njegove površine izhlapeva plin in jo zapušča prah. Skupaj tvorita oblak, imenovan koma, ki lahko zraste do premera 100.000 km ali več.

“Komet ima pogosto dve vrsti repa, in sicer plinski, pravilneje ionski, in prašni rep. Ultravijolična svetloba iz Sonca odstranjuje elektrone iz atomov in molekul v komi, tako da nastanejo električno nabiti ioni, ki jih hitro gibajoči se sončni veter odnese in tako nastane ionski rep, ki kaže skoraj neposredno stran od Sonca.”

Sončeva svetloba povzroča tudi majhen, a končni pritisk (sevalni pritisk), ki z nekoliko manjšimi hitrostmi potiska prašne delce iz glave kometa. Zato prašni delci zaostajajo za glavo kometa in ustvarjajo ukrivljen prašni rep. Obe vrsti repa sledita glavi kometa na poti proti periheliju in jo prehitevata na poti iz njega. Popolnoma razviti kometni repi se lahko raztezajo na milijone ali celo stotine milijonov kilometrov.

Ker komet izgublja snov vsakič, ko se približa Soncu, je aktivna življenjska doba kratkoperiodičnega kometa lahko le nekaj deset tisoč let: “Če se njihovo število ne bi nenehno dopolnjevalo, bi se zaloga kratkoperiodičnih kometov že zdavnaj izčrpala. Veliko kratkoperiodičnih kometov prihaja iz Kuiperjevega pasu, medtem ko dolgoperiodični kometi in kometi, ki se prvič srečujejo s Soncem, izvirajo iz veliko večjega območja ledenih teles, imenovanega Oortov oblak, ki se razteza do približno 50 000 AU (svetlobno leto) od Sonca.”

C/2022 E3 (ZTF) bo od Zemlje oddaljen “le” 42 milijonov kilometrov

Komet je bil 12. januarja 2023 v prisončju na razdalji 166 milijonov km od Sonca. Sij kometa bo naraščal do 1. februarja, ko se bo znašel v prizemlju, na razdalji “le” 42 milijonov km od Zemlje. “Sij bi takrat – po napovedih – utegnil znašati okoli 5. magnitude.”

Komet se je Soncu predvidoma najbolj približal 12. januarja, 1. februarja pa bo najbližje Zemlji.

Njegovi navidezni premiki na nebesni sferi bodo s približevanjem prizemlju postajali vedno večji in v obdobju med 29. januarjem in 4. februarjem bodo ti znašali okoli 6° na dan: “Čez palec ocenjeno se bo komet na nočnem nebu vsaki dve uri premaknil za zorni kot, ki ustreza premeru polne Lune. Komet je 17. januarja 2023 postal cirkumpolaren, kar pomeni, da bo viden vso noč.” V večernem času bo lepo viden še tudi v sredini februarja.

Komet se bo med 30. in 31. januarjem 2023 gibal okoli 10° vstran od Severnice, 6. februarja bo letel okoli 2° vstran od Kapele, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Voznika, 11. februarja zjutraj bo letel 1° vstran od Marsa, v dnevih med 14. in 16. februarjem pa mimo razsute zvezdne kopice Hijade v Biku.

Kako ga lahko opazujemo?

Žiberna je z opazovanjem kometa začel v decembrskih jutrih, ko ga je brez težav ugledal skozi daljnogled 10×50, še lepše pa je bil viden skozi daljnogled 15×70: “Sedaj komet postaja samo še svetlejši.”

Foto: Astronomsko društvo Orion.

Foto: Astronomsko društvo Orion.

Foto: Astronomsko društvo Orion.

Foto: Astronomsko društvo Orion.

Na kartah, ki prikazujejo pot kometa v januarju in februarju krogi predstavljajo približno vidno polje daljnogleda 10×50, kar bo morda koristilo pri iskanju kometa. “Opazovalcem z daljnogledi predlagam, da zaradi večje kakovosti opazovanja daljnogled med opazovanjem naslonijo na trdno osnovo (ograja balkona…) ali daljnogled z adapterjem namestijo na fotografski stativ. Seveda bodo še najbolj primerni posebni stativi za daljnogled, ki so prirejeni za astronomska opazovanja. Vsekakor bi bilo škoda zamuditi predstavo, ki nam jo bo na začetku leta 2023 pripravil komet C/2022 E3 (ZTF).”