Živimo v času pametnih telefonov, neprestanih obvestil in nevidnih zahtev po stalni dosegljivosti. Zaradi občutka preobremenjenosti, raztresenosti in odtujenosti, ki ga tak način življenja povzroča, se vse več ljudi zateka k digitalnemu detoksu, začasnemu umiku od zaslonov in spletnih platform. Bi se ga tudi vi bili zmožni poslužiti?

Nespečnost, anksioznost, motnje pozornosti in mnogo več

Pomislite, koliko časa na dan preživite pred zasloni. Za marsikoga je to več kot 10 ur na dan, za nekatere celo cel dan (ali noč). Nenehna prisotnost v digitalnem svetu vodi v težave s spanjem, preobremenjenost, povečano anksioznost in izgorelost.

Mnogi strokovnjaki menijo, da pretirana uporaba tehnologije in naprav predstavlja resnično vedenjsko zasvojenost, ki lahko povzroči fizične, psihološke in socialne težave. Čeprav si težko predstavljamo življenje brez tehnoloških naprav, pa moramo vzeti v razmislek njihov doprinos k stresu.

Nenehno prisotnost v digitalnem svetu povezujejo tudi s težavami s spanjem ter simptomi depresije. Mnoge raziskave so prav tako pokazale, da je pretirana uporaba digitalnih tehnologij povezana z večjimi možnostmi za razvoj motenj pozornosti ter slabšo samoregulacijo.

Razlogov, zakaj bi se morda želeli (ali celo morali) za kratek čas odpovedati svojemu mobilnemu telefonu in drugim digitalnim napravam, je torej kar precej. Problem pa je v tem, da marsikomu digitalni odklop ni omogočen zaradi narave njegovega dela, pri drugih posameznikih pa gre za prevelik strah pred zamujanjem (FOMO) in se nikakor ne morejo pripraviti do tega, da bi se popolnoma odklopili.

Časa imamo več kot kadarkoli, a se zaradi zatopljenosti v ekrane tega ne zavedamo

Digitalni detoks je namerna opustitev digitalnih naprav za ublažitev prekomerne uporabe zaslona in spodbujanje dejavnosti izven digitalnega sveta. Ta praksa se je pojavila kot odziv na naraščajočo uporabo tehnologije ter odvisnosti od zaslonov.

O njem se zadnje čase vse več govori, finska znanstvenica Susanna Paasonen pa ga definira tudi kot način upiranja medijskim in tehnološkim vplivom. Njen pristop izpostavlja, kako kratki premori od tehnologije ne le zmanjšujejo stres, ampak tudi učijo samoregulacijo in povečujejo zavest, kar vodi do bolj uravnoteženega življenja. Omenja tudi "paradoks sodobnega sveta" - časa imamo na pretek, vendar ta kar beži mimo nas, brez da bi se tega zavedali, ker ga večino preživimo digitalno.

Pristopi digitalnega razstrupljanja segajo vse od postavljanja osnovnih omejitev pri uporabi naprav do popolne abstinence. Čeprav so pokazala pozitivne učinke na osredotočenost, odnose in splošno dobro počutje, pa lahko tudi povečajo socialne pritiske in strah pred zamudo (FOMO), ker se dandanes "vse" dogaja v digitalnem svetu.

Kdo si dejansko sploh lahko privošči digitalni odklop?

Kljub mnogim pobudam za digitalni detoks, pa za marsikoga ta ni mogoč. Nekateri poklici žal ne omogočajo, da bi za cel teden kar ugasnil telefon (razen v primeru dopusta), prav tako pa smo navajeni, da nam je vedno vse (in vsi) na voljo.

Samostojni podjetniki ali delavci, ki so stalno dosegljivi, se težko odklopijo popolnoma brez posledic. Zahteve sodobnega delovnega okolja, kjer se pričakuje hitra odzivnost in stalna povezanost, pogosto onemogočajo popolno "izginotje". Digitalni post tako postaja privilegij tistih, ki imajo dovolj nadzora nad svojim časom in delovnimi pogoji – namesto univerzalne rešitve za vse.

Preobremenjenost in stalna zatopljenost v telefon in druge naprave predstavljajo vsakdan velike večine današnje družbe, vendar je vprašanje, če smo pripravljeni ukrepati. Si odklop sploh lahko privoščite, oziroma kako k temu sploh pristopiti?

Če vam digitalni post predstavlja prevelik zalogaj, začnite z manjšimi koraki, na primer omejite uporabo socialnih omrežij ali pojdite na daljši sprehod brez telefona. Ne dovolite, da vam digitalne naprave kradejo vaš dragoceni čas in da življenje teče mimo, vi pa ga zgolj spremljate preko ekrana.