Glede na izsledke nove raziskave so dolgokljuni progasti delfin ključni za ohranjanje koralnih grebenov po celotnem svetu. Čeprav so dolgokljuni progasti delfini sicer najbolj znani po njihovih akrobatskih sposobnostih, so njihovi iztrebki po mnenju Združenja londonskih zoologov (ZSL) polni pomembnih nutrientov, ki so nujni za normalen razvoj koralnih grebenov.
Največjo korist imajo koralni grebeni na Maldivih
Delfini trenutno največjo korist prinašajo koralnima grebenoma na Maldivih in na otočju Chagos, ki obsega več kot 60 otokov v Indijskem oceanu. Tamkajšnje lagune so namreč najbolj atraktivna točka za delfine, ki se tam nemalokrat podelajo, kar izboljša razvoj tamkajšnjih koral in omogoča večjo odpornost koralnega grebena pred škodljivimi vplivi iz okolja. Ključno vlogo naj bi pri tem igral dušik, ki ga tekom dneva delfini privzamejo v svoje telo. Znanstveniki zato opozarjajo, da je nujno ohraniti in zaščititi to vrsto delfinov.
Vsak odrasel delfin pridela slabih 300 kilogramov dušika na dan
Raziskovalna skupina iz Maldivov je ugotovila, da dnevno na tamkajšnje predele koralnih grebenov zahaja do 105 dolgokljunih progastih delfinov, ki se tam zadržujejo, predvsem v jutranjih in dopoldanskih urah zaradi počitka, preden se nato popoldne in proti večeru odpravijo na lov. V času dopoldanskega počitka pa v povprečju en sam delfin za sabo pusti do 288 kilogramov dušikovih odpadnih snovi, ki pa še najbolj koristijo koralnim grebenom, ki so sicer pravzaprav povsod po svetu ogroženi zaradi klimatskih sprememb in izgube biodiverzitete.
Koralni grebeni so ključni za ohranjenja drugih živalskih in rastlinskih vrst
Koralni grebeni so ključni za ohranjenje biodiverzitete v oceanih in predstavljajo živež več kot 6 milijonom posameznikom, ki se z njimi preživljajo. Prav tako ščitijo obale pred neurjem in erozijo ter ustvarjajo delovna mesta za lokalno prebivalstvo, predvsem v času turistične sezone. Ekosistemi, ki se tvorijo v tropskih regijah, pa služijo kot glaven vir biodiverzitete, ki pa zaradi globalnega segrevanja ozračja izginja. Dodatno prihaja tudi do t. i. beljenja koral, ki nastane kot posledica povečanega stresa na koralne grebene, kar v končni fazi vodi v njihovo izumrtje.
