V preteklosti so bila čustva in razum pogosto razumljeni kot nasprotujoči si, v zadnjih desetletjih pa ju raziskovalci psihologije čustev vse bolj povezujejo. V raziskavah se osredotočajo na to, kako kognitivni procesi in čustva medsebojno delujejo in vplivajo na način razmišljanja. Že hiter laični razmislek nam pove, da čustva in razpoloženja, kot so sreča, jeza, strah in žalost, vplivajo na naše obnašanje in odločanje.
26. januarja bo potekal spletni regijski posvet »Ravnovesje čustev in razuma v vodenju« z dr. Željkom Čurićem. Namenjen je delodajalcem, managerjem, kadrovskim delavcem, predstavnikom strokovne javnosti ter vsem, ki jih tema zanima. Udeležba je na osnovi predhodne prijave brezplačna. Več na spletni strani projekta Polet: www.projekt-polet.si.
Posebno pozornost v poslovnem svetu, med vodji in kadrovniki, je čustvena inteligenca pritegnila sredi 90. let prejšnjega stoletja, s knjigo Daniela Golemana “Čustvena inteligenca: Zakaj je lahko bolj pomembna kot IQ”. V knjigi je avtor trdil, da je čustvena inteligenca ključnega pomena za doseganje uspeha v življenju in igra pomembno vlogo tudi na delovnem mestu. Nekateri drugi raziskovalci menijo, da čustvena inteligenca vpliva na to, kako dobro zaposleni med seboj sodelujejo. Igrala naj bi tudi vlogo pri obvladovanju stresa in konfliktov ter vplivala na splošno uspešnost v službi. Druge študije čustveno inteligenco povezujejo z zadovoljstvom pri delu.
Za uspeh moramo obvladovati čustva
Danes je jasno, da je za uspešnost na delovnem mestu pomembna tudi čustvena inteligentnost. Veščine upravljanja s čustvi so pomembne na vseh ravneh, tako pri začetnikih kot pri starejših in izkušenih zaposlenih, na vodstvenih položajih in na vseh drugih. So zelo cenjene pri zaposlenih, saj omogočajo dobro sodelovanje, z njimi izboljšujemo medosebne odnose ter učinkoviteje rešujemo neizbežne konflikte in druge izzive. Še posebej zaželene so na delovnih mestih, kjer je veliko timskega dela in komunikacije, pomembno pa vplivajo tudi na pozitivnejšo kulturo podjetja. Čustva so osnova motivacije, s tem pa tudi uspešnega uresničevanja zastavljenih ciljev. Po besedah strokovnjakov je dobra stran čustvenih kompetenc ta, da jih je mogoče izboljšati z usposabljanji in vadbo, tudi pri starejših generacijah. Eden prvih korakov je, da smo pozorni in znamo prepoznavati lastna čustva, prav tako pa je pomembno, da se s svojimi občutki naučimo tudi upravljati. Ker so spremembe danes edina stalnica, je zelo pomembno, da se znamo dobro prilagajati in namesto impulzivnega reagiranja čustva izražamo na ustrezne načine. Za ustrezno odzivanje na različne situacije, ki jih danes ne manjka, pa so ključne še socialne veščine.
Strokovni posvet o ravnovesju čustev in razuma
Živimo v času, ko vodje in drugi zaposleni plačajo visoko ceno zaradi neustreznega ravnanja s čustvi. V sklopu projekta »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (POLET)« bo 26. januarja organiziran spletni regijski posvet »Ravnovesje čustev in razuma v vodenju« z dr. Željkom Čurićem. Namenjen je delodajalcem, managerjem, kadrovskim delavcem, predstavnikom strokovne javnosti ter vsem, ki jih tema zanima. Udeležba je na osnovi predhodne prijave brezplačna. Več na spletni strani projekta Polet: www.projekt-polet.si.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
