Izpostavljanje ultravijoličnim (UV) žarkom ima za vašo kožo številne negativne posledice, od katerih je takoj vidna porjavelost ali opeklina. Količina UV sončnega sevanja, ki doseže zemeljsko površje, pri čemer je treba upoštevati UV indeks, je odvisna od več dejavnikov, od katerih sta najpomembnejša čas dneva in letni čas. UV sevanje je običajno najmočnejše nekaj ur okrog poldneva in manj močno zgodaj zjutraj ali pozno popoldne/zvečer

Dolgoletno prekomerno izpostavljanje soncu lahko pogosto vodi v razvoj kožnega raka

Sevanje sončnih žarkov vsebuje nevidno UV sevanje, ki povzroča poškodbe na koži, ki se lahko dolgoročno razvijejo v kožnega raka. To je najpogostejša oblika raka po svetu med predvsem svetlopoltim prebivalstvom in njegov pojav se je v zadnjih nekaj desetletjih močno povečal. Predvidevamo, da je to povečanje v glavnem posledica precej bolj razkritega načina oblačenja, spremembe življenjskega sloga, ki vključuje več dejavnosti na prostem, ter prakse nastavljanja soncu in želje po porjaveli koži, vključno z umetnimi viri UV žarkov, kot so solariji.

Obstaja več različnih vrst kožnega raka. Melanom (t. i. “črni kožni rak”) izvira iz celic, ki tvorijo pigment, in čeprav je ta vrsta najmanj pogosta, je najbolj agresivna, s slabimi prognozami za preživetje, če se odkrije pozno. Poleg tega obstajata dve glavni vrsti nemelanomskega kožnega raka: rak bazalnih celic in rak ploščatih celic (t. i. bazalnocelični in ploščatocelični kožni rak). Najpogostejša vrsta kožnega raka med svetlopoltim prebivalstvom po svetu je rak bazalnih celic, ki se zelo redko širi (metastaze), a se lahko pojavi na izpostavljenih delih telesa, kot je obraz. Rak ploščatih celic je manj pogost, vendar je lahko usoden, če se je razširil, preden je bil odkrit.

Najnevarnejše se je izpostavljati soncu med 11. in 13. uro

Poleti se približno 20–30 % celotne dnevne količine UV sevanja prejme med 11. in 13. uro, 75 % pa med 9. in 15. uro. Sezonske spremembe UV sevanja, ki doseže zemeljsko površje, so precejšnje v zmernih regijah, mnogo manjše pa v regijah bližje ekvatorju.

Drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na moč UV sevanja na zemeljskem površju, so:

  • Zemljepisna širina (letne doze UV sevanja se z večjo oddaljenostjo od ekvatorja zmanjšujejo).
  • Nadmorska višina (na splošno se na vsakih 300 m nadmorske višine za približno 4 % poveča jakost UV žarkov).
  • Odboj od površine (npr. snega, vode) (sneg odbija do 85 % UV žarkov, voda pa približno 5–10 %; odbiti UV žarki lahko kožo poškodujejo ravno toliko kot neposredni žarki).
  • Oblaki (za koliko se bo količina UV sevanja, ki doseže zemeljsko površje, zmanjšala zaradi oblakov, je odvisno od njihove debeline, gostote in oblike).
  • Onesnaženost zraka (tako kot oblaki tudi mestni smog spremeni količino UV sevanja, ki doseže zemeljsko površje).

Najnevarnejši so lahko sončni žarki za otroke do enega leta starosti

Pomembno je, da se pri vseh starostih izogibate čezmernemu izpostavljanju soncu. Vendar bolj zgodaj v življenju, kot je vaša koža izpostavljena, več časa se bo lahko kopičila škoda. Poleg tega so matične celice v zgornji plasti kože otrok (tj. tiste celice, ki so odgovorne za kožnega raka) v primerjavi z odraslimi bližje površini kože, zaradi česar so otroci bolj občutljivi za izpostavljenost UV sevanju. V otroštvu in adolescenci telesna tkiva hitro rastejo in se razvijajo. Zaradi te hitre rasti so celice mladih celo bolj občutljive za poškodbe sonca. Odrasli (straši, družinski člani, učitelji itd.) bi morali otrokom pomagati, da se ne bi čezmerno izpostavljali soncu. Priporočljivo je, da otrok, mlajših od enega leta, ne izpostavljate neposredni sončni svetlobi, temveč da poskrbite za senco, ko so zunaj.

Pred soncem se je potrebno zaščititi tudi pri vsakodnevnih opravilih

Dejavnosti na prostem so prijetne in zdrave, saj vam svež zrak in telesna dejavnost koristita. Vendar je vaša koža med temi dejavnostmi izpostavljena UV sevanju. Zato je pomembno, da jo med vsemi dejavnostmi na prostem šport, vrtnarjenje, kolesarjenje, pohodništvo, sončenje, plavanje itd.) tudi ustrezno zaščitite.

Najboljši način za zaščito kože je, da se izogibate močnim, neposrednim sončnim žarkom, zlasti v poletnih mesecih. V Sloveniji veljajo za dneve z največjim UV sevanjem obdobje od sredine junija do sredine julija, ko ta UV indeks doseže vrednosti do 7 ali 8 (na 10-stopenjski lestvici), kjer brez zaščite lahko pride do sončnih opeklin v 30 minutah (stopnja 7) oz. 15-25 minutah v primeru UV indeksa 8. Najbolje se zaščitite tako, da ostanete v senci med 11. in 15. uro. Če se boste izpostavljali soncu, je najbolje obleči ohlapna oblačila z dolgimi rokavi in nositi klobuk s širokimi krajci. Pred soncem vas najbolje ščitijo oblačila iz gosto tkanih materialov. Sončna očala z UV zaščito ščitijo oči pred škodljivimi učinki sončne svetlobe.

Ponovno nanašanje sončne kreme pri večurni izpostavitvi sončnim žarkom je ključnega pomena

Kreme za sončenje niso narejene za to, da bi bili dlje na soncu, pač pa da bi vas zaščitile pred soncem, kadar se mu ni mogoče izogniti. Ljudje pogosto nanesejo manj kreme za sončenje, kot je potrebno za dobro zaščito, in je ne nanašajo dovolj pogosto, zaradi česar je zaščitni faktor nižji od navedenega na embalaži. Čeprav se zaradi kreme za sončenje počutite zaščitene, izpostavljanja soncu ne podaljšujte, saj tako izničite vso pridobljeno zaščito pred kožnim rakom.

Na splošno je priporočljivo, da za vsakodnevne dejavnosti uporabljate kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem (SPF) najmanj 30, med sončnimi počitnicami pa tako z zaščitnim faktorjem 50 ali več. Kreme za sončenje vas najučinkoviteje zaščitijo, če jih v debelem sloju nanesete vsaj 15–30 minut pred izpostavljanjem soncu, nanos pa nato ponovite na vsakih 30–60 minut. Poskrbite, da jih boste namazali po celotni površini kože (ne pozabite denimo na ušesa).

Če ste soncu izpostavljeni dlje časa, na primer v prostem času ali na počitnicah, je pomembno, da kremo ponovno nanesete na vsaki dve uri, ker lahko sončna svetloba inaktivira kemikalije, ki vas ščitijo pred opeklinami, in te tako postanejo sčasoma manj učinkovite ali ker jih lahko odstranite s kože z oblačili, brisačami ali v primeru potenja. Kremo za sončenje morate nanesti tudi po potenju ali plavanju, četudi uporabljate vodoodporno kremo. Pozorni pa bodite tudi na rok uporabnosti krem za sončenje, saj te sčasoma postajajo manj učinkovite.