Ko so božično novoletni prazniki mimo, se je treba posvetiti poprazničnemu recikliranju. To seveda velja tudi za božična drevesa. Z vprašanji, kako to pravilno naredimo, smo se obrnili na Snago Maribor.
Novoletne smreke ponavadi zavržemo od tedna dni po novoletnih praznikih pa vse do konca januarja.
Na Snagi so nam razložili, da če smo za božično smreko uporabili smrečico v loncu, le to enostavno presadimo na vrt ali jo podarimo nekomu, ki jo bo posadil na svoji trati. Če pa smo imeli naravne posekane smreke, je treba po praznikih poskrbeti zanjo na okolju prijazen način.
Smreko lahko “recikliramo” ali jo odpeljemo na zbirni center
Najprej moramo odstraniti vse novoletne okraske takrat jo lahko uporabimo tudi “v obliki goriva v peči ali kaminu. Lahko jo tudi podarimo nekomu, ki mu služi v ta namen”. Za samo “recikliranje” drevesa obstajajo številne možnosti. Les lahko uporabimo za podstavke in druge različne predmete, iglice lahko uporabimo za dišeče vrečke in podobno.
“Če je ne bomo koristili z namenom ponovne uporabe, je treba poskrbeti, da jo razsekamo in odložimo bodisi na lastni kompostni kup ali v kompostnik bodisi v zabojnik za ločeno zbiranje bioloških odpadkov,” so za nas pojasnili na Snagi ter dodali, da imamo tudi možnost, da naravne smrečice odpeljemo na zbirni center, kjer jih lahko brezplačno prepustimo. So pa opozorili, da nekateri drevesa odlagajo kar v naravo.
V primeru iztrošenih umetnih smrek je le te treba predati na zbirnih centrih, kjer je njihov prevzem brezplačen. V primeru, da je umetna smrečica še uporabna pa se lahko preda v kotičku ponovne uporabe na zbirnem centru Lahova.
Smrek ob zabojnikih ne bodo odpeljali
Najpogostejše napake so odlaganje smrek v smetarnikih ob zabojnikih, pri čemer so smreke obdane še z ostanki okrasja. Prav tako posamezniki ob dnevu odvoza odpadkov pustijo smreke na zbirnih mestih ob zabojnikih. “Treba je povedati, da smreke, postavljene ob zabojnikih, ne bodo odpeljane,” so opozorili na Snagi.
Iz naravnih smrek nastanejo lesni sekanci
Naravne smreke preda Snaga v obdelavo prevzemniku biorazgradljivih odpadkov skupaj z ostalim zelenim rezom, ki ga zberejo. Iz naravnih smrek nastanejo lesni sekanci, ki gredo bodisi v energijsko izrabo bodisi v kompostiranje.
Umetne smreke pa predajo prevzemniku kosovnih odpadkov. “Pri tem je potrebno poudariti, da so umetne smreke narejene predvsem iz materialov, ki se ne reciklirajo in tako predstavljajo breme za okolje.”
Vedno več je naravnih smrek
O samem številu oziroma količini zavrženi smrek na Snagi težko govorijo, saj naravne smrečice pristanejo tudi razsekane med biološkimi odpadki in težko ocenijo, koliko od skupne količine je novoletnih smrek. Prav tako težko ocenijo količino umetnih smrečic, ki se pojavljajo med kosovnimi kot tudi ostalimi odpadki in se njihova količina ne vodi ločeno.
“Po naši oceni se je količina zbranih naravnih smrečic v zbirnih centrih v zadnjih 2-3 letih povečala za približno 15 odstotkov, kar kaže tudi na dvig okoljske odgovornosti, saj so naravne smrečice zagotovo okoljsko bolj sprejemljive kot umetne, ki povzročajo precejšen okoljski odtis. Ob tem je seveda primerno, da izberemo naravno smrečico, ki je ustrezno označena in tako pripravljena na trajnosten način.”
