Čez manj kot dva tedna, v noči med 26. in 27. oktobrom 2024, bomo urine kazalce ponovno premaknili za eno uro nazaj, s čimer se bomo prešli na standardni oziroma zimski čas in končali s poletnim.
Uvedba poletnega časa velja od leta 1980
Evropski parlament je marca 2019 glasoval za odpravo premikanja ure, potem ko je večina udeležencev ankete izrazila podporo tej ideji. Vendar je v anketi sodelovalo le 4,6 milijona ljudi, kar je približno 1 % evropskega prebivalstva, od tega dve tretjini Nemcev, piše revija Fenix. Glasovanje je odprlo vprašanje, ali naj vsaka članica EU sama odloči, kateri čas – poletni ali zimski – bo stalno ohranila. To je povzročilo pomisleke, da bi se Evropa znašla v različnih časovnih pasovih, kar bi lahko povzročilo zmedo in težave pri organizaciji mednarodnih dejavnosti.
Čas, ki mu pogovorno rečemo zimski, je dejansko standardni čas. Uvedba poletnega časa, ki velja od 6. aprila 1980, je bila sprva odgovor na energetsko krizo leta 1973, saj naj bi omogočila boljši izkoristek dnevne svetlobe in varčevanje z energijo. Ta uvedba je prinesla, da poleti vstanemo eno uro prej.
Se bomo čez dve leti lahko poenotili glede izbranega časa?
Strokovnjaki za spanje zagovarjajo stalni zimski čas, saj naj bi bil bolj skladen z naravnim biološkim ritmom ljudi. Evropsko združenje za raziskave spanja je navedlo pozitivne učinke stalnega zimskega časa na zdravje, vključno z izboljšanim spancem, manjšim tveganjem za srčne bolezni in debelost ter manjšo porabo alkohola in tobaka.
Evropska komisija je že objavila urnik poletnega časa do leta 2026, tako da bomo ure premikali še vsaj dve leti. Ostaja pa odprto vprašanje, ali se bo Evropa uspela poenotiti glede končne rešitve.
Kljub temu pa ni enotnega stališča med državami EU. Nekatere, kot je Hrvaška, zagovarjajo stalni poletni čas zaradi pozitivnih učinkov na turizem, medtem ko se je Slovenska vlada bolj nagibala k stalnemu zimskemu času. Slovenci so se v anketi večinsko izrekli za poletni čas.
