Ljudje danes živimo dlje kot kadarkoli prej, družbe po vsem svetu se pospešeno starajo, pa vendar starost še vedno izrivamo iz svoje zavesti. Je ne zaznavamo, ne sprejemamo in se z njo ne ukvarjamo, kot bi se morali. V zahodni civilizaciji, kjer je izziv staranja prebivalstva najbolj prisoten, starejše ljudi potiskamo na rob družbe. V nekaterih družbah in tudi v evropski kulturi ne tako oddaljene preteklosti je bilo temu drugače. Starejši so bili spoštovani in cenjeni, priznavali so jim modrost, mlajši pa so znanje črpali iz njihovih dolgoletnih in bogatih izkušenj. Staranje in smrt sta bila sprejeta kot normalna procesa, kot zaključka življenja, ki so ju spremljali obredi, namenjeni svojcem in njihovemu lažjemu spopadanju z izgubo.
Ko strah pred staranjem postane fobija
Staranje pomeni gube, bele lase, bolezni, upokojitev, izgubo bližnjih, osamljenost in druge resničnosti, o katerih neradi razmišljamo in se jih bojimo. Ko negativne misli o staranju prerastejo v iracionalen in grozeč strah ter vodijo v paniko, se lahko pojavi gerantofobija ali strah pred staranjem. To je klinična fobija, ki staranje dojema kot človeško nepopolnost in bolezen ter zahteva ustrezno zdravljenje. Čeprav je dojemanje mladosti in lepote kot tistega, kar opredeljuje človeka, nerealno in nezdravo, je danes v zahodnem svetu žal prevladujoče. Vodi v globoko negativen odnos do staranja, ki se mu bomo morali sistemsko zoperstaviti.
Sprejmimo staranje kot naravni proces
Naj se staranju še tako upiramo, se mu ne moremo izogniti, strahovi nam bodo povzročali le stres in tesnobo, lahko nas tudi popolnoma paralizirajo. S tem pa zamujamo številne priložnosti in možnosti, ki jih starost prinaša. Pogledati z druge strani in zamenjati perspektivo je vedno mogoče, nekateri zmorejo sami, drugi s pomočjo prijatelja ali pa strokovnega svetovalca. Staranje pomeni pridobivanje modrosti, izkušenj, zrelosti, več časa zase, vnuke, pokojnine, popuste in nekatere dodatke. Staranja se je vredno veseliti.
Raziskave v ZDA dosledno kažejo, da so starejši najsrečnejša demografska skupina. Ob tem je zanimivo, kako vztrajen je mit, da so starejši bolj depresivni. To ni samo napačno, ampak tudi nevarno dojemanje realnosti. Ignoriranje skrajnih oblik potrtosti pri starejših, tako s strani svojcev kot njih samih, je lahko usodno. Zavedati bi se morali, da depresija v starosti ni nekaj normalnega in tipičnega, ampak je resna težava, s katero se moramo ob pojavu resno spopasti. Starejši znajo praviloma bolj uživati življenje in lažje sprejemajo dejstvo, da življenje ne traja večno. Prav tako ne drži prepričanje, da starejši niso kos vsakdanjim nalogam, pa naj bo to doma ali pa v službi. Morda pa zgolj ne znamo poiskati pravih delovnih mest ali prilagoditi pogojev dela njihovim potrebam ter izkoristiti njihovih znanj in izkušenj. S tem pa izgubljamo ogromno, tako posamezniki, podjetja kot celotna družba.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
