Čeprav avtocesta med Zagrebom in Splitom ponuja hitrejšo in udobnejšo vožnjo, vedno več ljudi za pot v Dalmacijo znova izbira na staro Jadaransko magistralo. Tudi primerjava stroškov kaže, da je vožnja po magistrali sicer nekoliko počasnejša, a ekonomična, ob tem pa ponuja bistveno več doživetij, razgledov in postankov.

Dolgo skoraj 650 kilometrov

Ob jadranski obali, med tisočerimi zalivi, se vije ena najlepših cest v Evropi. To je Jadranska magistrala, skoraj 650 kilometrov dolga prometnica, ki se razteza od Reke do meje s Črno goro. Nekoč glavna prometna povezava med mesti na obali je danes bolj tiha, a še vedno polna razgledov, zgodb in nepozabnih doživetij.

Čeprav je Jadransko morje dolgo le 783 kilometrov, njegova razčlenjena obala, polna otokov in zalivov, ustvarja bistveno daljšo pot. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta obala prizorišče enega največjih infrastrukturnih projektov v nekdanji Jugoslaviji. Leta 1965 je nastala Jadranska magistrala, danes na Hrvaškem označena kot državna cesta D8.

Gradbeni podvig brez primere

Z gradnjo so začeli konec petdesetih let, prvi asfalt pa položili med Reko in Novim Vinodolskim. Posebno zahteven je bil odsek pod Velebitom, kjer se gore spuščajo skoraj naravnost v morje. Več kot deset tisoč delavcev in več sto inženirjev je v rekordnem času, ob pomoči vojske in posojilu Svetovne banke, zgradilo skoraj 300 kilometrov ceste. Gradnja se je zaključila leta 1965, nova cesta pa je obalo Jadaranskega morja v bivši državi odprla svetu.

Z novo cesto so se hitro razvijali kraji ob obali. Začeli so graditi hotele, apartmaje in kamp prostore, ob poti so rasla trajektna pristanišča, leta 1968 so zgradili tudi most na otok Pag. Že v prvi turistični sezoni po odprtju naj bi Jadran obiskalo več turistov kot dotlej celotno Jugoslavijo.

Cesta, ki je povezala obalo

V času nekdanje države je bila magistrala glavno prometno hrbtenico ob Jadranu. Danes so jo v večji meri nadomestile avtoceste, a njen pomen na jugu Dalmacije ostaja ključen, saj je še vedno glavna cesta proti Dubrovniku.

Vožnja nekoč ni bila idilična. Dva ozka pasova, tisoč ovinkov, močna burja in tvegani prehitevalni manevri so ji dali sloves nevarne ceste. Nesreče so bile pogoste, zlasti v poletni sezoni, ko je promet potekal skoraj v koloni. Danes je prometa manj, a previdnost je še vedno nujna. Asfalt se v vročini mehča, dež v kombinaciji s soljo in prahom zmanjša oprijem, nekateri odseki pa so slabo opremljeni.

Raj za voznike, motoriste in raziskovalce

Magistrala je danes prava izkušnja za ljubitelje vožnje in narave. Pelje mimo narodnih parkov, čez reko Neretvo, ob Paklenici, Biokovu in Cetini. Ob poti lahko okrepčate v konobah, ali pa občudujete moderne hotele.

Velja za balkansko različico ameriške Route 66. Cesto obožujejo motoristi in vozniki športnih avtomobilov, uporablja pa se tudi za snemanje promocijskih videov avtomobilskih znamk. Po njej so vozili Porsche, Mercedes, Nissan in drugi. Tri dni vožnje po magistrali ponujajo več kot le premik iz točke A v točko B. Gre za doživetje, ki ostane, so prepričani mnogi.

Koliko kilometrov? Kje poteka?

Razširjena Jadranska magistrala meri okoli 1000 kilometrov in poteka skozi tri države. Največji del je na Hrvaškem, kjer kot državna cesta D8 meri skoraj 644 kilometrov. Povezuje vsa večja obalna mesta, od Reke do Dubrovnika, in se zaključi na meji s Črno goro. Obstaja tudi možnost, da pot nadaljujete proti Ulcinju in meji z Albanijo.

Cesta, kjer šteje vsaka krivina

Jadranska magistrala ni le cesta. Je dediščina, zgodovina in kulisa številnih spominov. Je idealna izbira za poletno potovanje, družinski izlet ali nostalgičen pobeg v čas, ko je bila vožnja ob morju še nekaj posebnega.

Čeprav danes ne nosi več bremena glavne prometnice, ostaja kraljica med cestami. In vsaka njena krivina pripoveduje svojo zgodbo.