Ob svetovnem dnevu srca, ki ga obeležujemo 29. septembra, strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni preprečili. Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti - leta 2022 so predstavljale 32 odstotkov vseh smrti: pri ženskah 37 odstotkov, pri moških pa 26 odstotkov, poroča Slo24.
V petih letih po diagnozi umre polovica bolnikov
Kardiologinja Tjaša Vižintin Cuderman pojasnjuje, da se srčno popuščanje pojavi pri približno 11 odstotkih Slovencev, starejših od 65 let, kar pomeni med 20.000 in 40.000 bolnikov. Vsako leto odkrijejo okoli pet novih primerov na 1.000 prebivalcev, kar pomeni, da se ob staranju prebivalstva in boljši oskrbi akutnih bolezni število bolnikov še povečuje.
Gre za stanje, pri katerem srce ne zmore več učinkovito črpati krvi, kar povzroča utrujenost, slabšo telesno zmogljivost in pogoste hospitalizacije. Pri napredovalnih oblikah bolezni je napoved zelo resna, saj v petih letih po diagnozi umre polovica bolnikov, kar je več kot pri večini rakavih bolezni.
Vzroki srčnega popuščanja so pogosto povezani z drugimi boleznimi, kot so koronarna bolezen, povišan krvni tlak, motnje srčnega ritma, sladkorna bolezen, debelost ali okvara srčnih zaklopk. Če te bolezni odkrijemo pravočasno in jih ustrezno zdravimo, lahko napredovanje popuščanja bistveno upočasnimo, zmanjšamo število hospitalizacij in zaščitimo tudi druge organe, kot so ledvice in jetra.
Opozorilni znaki in preventivno ravnanje za bolj zdravo srce
Med opozorilne znake, na katere je treba biti pozoren, sodijo nenadna utrujenost, otekanje nog, gležnjev ali trebuha, hitra pridobitev telesne teže zaradi zadrževanja tekočine, težko dihanje ob naporu ali ponoči, motnje srčnega ritma ter bolečina ali pritisk v prsih. Najpogostejši dejavniki tveganja so dolgotrajen stres in pomanjkanje počitka, nezdrav način življenja, povišan krvni tlak, debelost in sladkorna bolezen, piše Slo24.
Preventiva temelji na spremembah življenjskega sloga, ki so preproste, a zahtevajo rednost in doslednost. Redna telesna dejavnost, kot so hoja, plavanje ali kolesarjenje, uravnotežena prehrana z veliko zelenjave, polnozrnatih izdelkov in rib, učinkovito obvladovanje stresa z jogo ali meditacijo ter kakovosten spanec (7–9 ur na noč) so ključni za zmanjšanje tveganja. Pomembno je tudi redno spremljanje krvnega tlaka, ravni sladkorja in holesterola.
Kaj lahko preventivno storite za zdravo srce?
- Namesto dvigala uporabite stopnice.
- Naredite vsaj 10.000 korakov na dan.
- Zamenjajte bele kruhove izdelke s polnozrnatimi, sladke pijače z vodo ali nesladkanim čajem.
- Vključite vsaj nekaj minut globokega dihanja ali meditacije vsak dan.
Če zaznate opozorilne simptome, si jih zabeležite - kdaj se pojavijo, kako dolgo trajajo in kako močni so, a predvsem ne odlašajte z obiskom zdravnika. Pred pregledom pripravite seznam zdravil, ki jih jemljete, in morebitnih kroničnih bolezni, kar bo omogočilo učinkovitejšo obravnavo. Ob svetovnem dnevu srca Društvo za zdravje srca in ožilja letos posebej poudarja geslo Vsak utrip šteje. Preprečevanje srčno-žilnih bolezni ni le naloga zdravstvenega sistema, ampak tudi osebna odgovornost, še dodaja Slo24.
