Danes so starejši bolje izobraženi in živijo dlje kot katera koli prejšnja generacija. Zaradi poznejšega upokojevanja in želje po delu tudi ostajajo dlje aktivni, a se srečujejo s težavami in diskriminacijo na delovnem mestu. Z naraščanjem števila starejših zaposlenih se bo pojav očitnih oblik starizma lahko še poslabšal.

Starizem je oblika diskriminacije starejših oseb na podlagi njihove starosti. Vključuje stereotipna razmišljanja, predsodke in neenako obravnavo starejših oseb, pa tudi odpor do starejših in staranja nasploh ter s tem povezano osebno ali družbeno podcenjevanje, preziranje, zapostavljanje in odrivanje na družbeni rob. S starizmom se nemalokrat srečujemo tudi na delovnih mestih.

Starejši zaposleni pomenijo dobro usposobljenost ter bogastvo znanj in izkušenj, pogosto tudi visoko delovno etiko, vztrajnost in lojalnost. Poleg tega številne dobre prakse potrjujejo, da so mešane starostne skupine na delovnem mestu produktivnejše od skupin zaposlenih podobne starosti. A kljub temu in kljub pomanjkanju določenih profilov na trgu delovne sile so še vedno podjetja, ki niso naklonjena starejšim, odrivajo že zaposlene in ne želijo zaposlovati novih starejših delavcev.

Veliko je razlogov, ki govorijo v prid spodbujanju starostno raznolikih delovnih okolij. Najprej je smiselno pregledati in oceniti prakso zaposlovanja in organizacijsko kulturo podjetja, ki lahko razkrije preživete predpostavke o starejših zaposlenih. Ali so na spletnem mestu podjetja fotografije starostno raznolikih oseb, kako formulirate zaposlitvene oglase, kdo sestavlja skupino, ki odloča o zaposlovanju, in kakšna vprašanja so v zaposlitvenih intervjujih ospredju, vse to je pomembno. Naslednje področje so izobraževanja in usposabljanja, ki bi morala biti namenjena vsem zaposlenim ne glede na njihovo starost, vključno s kariernim svetovanjem, morda celo mentorstvom za starost. Večgeneracijsko kulturo je treba negovati, si zanjo aktivno prizadevati in jo spodbujati, za začetek s popolnim zavračanjem starostnih stereotipov.

Številna podjetja so že spoznala vrednost zaposlovanja in zadrževanja starejših oseb na delovnih mestih. Predstave, da starejši delavci niso dovolj dobri ali so predragi, je mogoče zlahka ovreči. Da starejši delavci niso tako uspešni kot njihovi mlajši kolegi, je velik mit. Realnost pogosto pokaže ravno obratno, da so starejši zaposleni bolj vestni, imajo boljše socialne sposobnosti in so manj odsotni. Velikokrat so odlično usposobljeni, da postanejo izjemni strokovni mentorji mlajšim zaposlenim. Morda si želijo več fleksibilnosti, krajši delovni čas in prilagodljive delovne pogoje, a to ne bi smelo predstavljati problema. Svet je postal zelo kompleksen, prav tako poslovno okolje in projekti, ki se jih podjetja lotevajo. Bogastvo znanj in obsežne praktične izkušnje so za uspešno upravljanje velikih in zapletenih projektov s številnimi tveganji tako več kot dobrodošle, še več, so nujno potrebne. Starejši zaposleni lahko delodajalcem ponudijo ogromno vrednost, potrebujejo pa pravo priložnost.

Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.