Prekinitveni post, ko ljudje ne jedo nekaj ur zapored, je v zadnjih letih postal zelo popularen trend. Ljudje, ki se poslužujejo tega, po navadi ne zaužijejo hrane tudi po osem do deset ur na dan.
Nova študija pokazala, da prehranjevalne navade ne škodijo miselnim procesom
Mnogi ljudje verjamejo, da preskakovanje obrokov pomeni takojšen padec miselnih procesov, dokazi študije Ameriškega psihološkega združenja (APA), pa razkrivajo, da temu ni tako.
Profesor, ki je sodeloval pri študiji, je razkril, da je postenje v zadnjih letih postalo zelo popularno in da med ljudmi vlada prepričanje, da začasna lakota povzroči slabšo mentalno zdravje.
Toda rezultati študije so pokazali nasprotno, saj so kljub izostanku hrane, odrasli ljudje ob opravljanju različnih opravil, ostali zbrani – njihove kognitivne sposobnosti so ostale na primerni ravni. Enako pa ne velja za otroke, pri katerih postenje, še posebej zjutraj, lahko povzroči padec kognitivnih sposobnosti.
Postenje lahko celo pozitivno vpliva na telo
Pri študiji so opazovali in upoštevali različne dejavnike, kot so spomin, sprejemanje odločitev, hitrost reagiranja na situacije in natančnost. V študiji je sodelovalo 3484 ljudi, v povprečju pa so se postili 12 ur na dan. Glavni izsledek raziskave je pokazal, da ni trdne povezave med kratkotrajnim postenjem in upadom kognitivnih sposobnosti.
Profesor je prav tako mnenja, da bi postenje lahko pozitivno vplivalo na telo, in to ne samo pri hujšanju, saj psihološko gledano, postenje vpliva na pomembne premike v samem metabolizmu.
Dolgotrajno postenje je odsvetovano
Kljub novim dokazom o pozitivnih prednostih postenja, pa se odsvetuje postenje, ki traja več kot 12 ur, še posebej pa se odsvetuje postenje za otroke in mladoletnike, ki morajo zaužiti zajtrk za normalno delovanje čez dan.
