Minuli mesec so mediji na veliko opozarjali o porastu števila meduz na Hrvaškem, predvsem v Istri. V zadnjem času tudi v slovenskem primorju opažajo ogromne količine meduz, med njimi pa tudi take, ki so zdravju nevarne in vas lahko močno opečejo.

Katere so nevarne in katere ne

Precej meduz so naši bralci opazili na plaži v Strunjanu, menda jih je veliko tudi v Kopru in na drugih kopališčih po naši obali. Meduze so sicer neprijetne, vendar vse med njimi niso nevarne. V slovenskem morju so najpogostejše štiri vrste meduz, med njimi sta dve nevarni in povzročata opekline ter bolečino. Javno podjetje Okolje Piran je ob priložnosti izdalo opise štirih najpogostejših vrst meduz:

Kompas meduz je trenutno ogromno, po bližnjem srečanju z njimi pa previdno. Gre za večjo meduzo, katere premer je lahko tudi 30 cm. Prepoznate jo po značilnem vzorcu, ki spominja na kompas, po čemer je dobila ime. Pod klobukom ima kompas meduza 24 lovk v osmih sklopih po tri. Običajne barve kompasnega klobučnjaka so rumeno bele z rjavimi progami. Če vas ožge, nujno upoštevajte napotke, kako pravilno oskrbeti ožig.

Ta tip meduze ni nevaren, srečanje pa zna biti kljub temu nelagodno. V sredini klobuka je nekoliko zadebeljena, odlikuje pa jo tudi sposobnost bioluminiscence.

Kljub privlačnemu izgledu se morski mesečini izognite v velikem loku. Je namreč nevarna in povzroča opekline.

Tudi mediteranska meduza je na pogled privlačna in ni nevarna. Po nekaterih podatkih naj bi bila tudi pokazatelj, da je morje, v katerem plava, zelo čisto.

Nikoli s sladko vodo

Če že pride do neljubega srečanja z meduzo, je dobro vedeti, kako opeklino oskrbite, predvsem pa, česa nikakor ne delajte. Glavno opozorilo, ki ga velja upoštevati je, da opekline nikoli ne spiramo s sladko vodo, s tem bomo namreč sprožili le še hujšo reakcijo.

Pri Javnem podjetju Okolje Piran so se osredotočili tudi na napotke o tem, kako v primeru opekline meduze postopati:

• izperite prizadet predel z obilnimi količinami morske vode;
• previdno odstranite morebitne ostanke lovk (npr. s topim robom noža, robom bančne kartice), intenzivno drgnjenje odsvetujemo;
• obkladek v raztopini jedilnega kisa ali sode bikarbone dezaktivira strup (mnenja glede tega ukrepa so sicer deljena);
• po odstranitvi delcev ožigalkarja in obilnem izpiranju z morsko vodo lahko bolečino blažite s hlajenjem prizadetega predela;
• zdravilo proti bolečinam in srbežu v obliki tablet ali gela;
• izogibajte se izpostavljanju sončnim žarkom še nekaj dni;
• ob nastanku mehurjev ravnajte kot pri opeklinah in
• ob sumu na hujšo sistemsko reakcijo (omotica, slabost, znaki šoka) poiščite zdravniško pomoč.

Pri ožganini naj bi bil namreč pomemben ph, zato je mesto potrebno spirati s slano vodo ali raztopino kisa.

Nekateri še vedno verjamejo, da naj bi bolečino ožiga omilil urin, vendar naj bi šlo predvsem za mit. Pri ožganini naj bi bil namreč pomemben ph, zato je mesto potrebno spirati s slano vodo ali raztopino kisa. Na bolečino vpliva tudi temperatura, in nekatere študije domnevajo, da bi urin, kljub temu, da nima ustreznega ph ja, lahko omilil bolečino, to pa predvsem zato, ker je topel.