Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja Mestne občine Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture.
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo v letu 2022 prejme dramaturg, režiser, dramatik, scenarist, pisatelj in mislec Vili Ravnjak. Glazerjeve listine za posamezne dosežke prejmejo Alenka Zupan, dr. Boris Kolar in Mateja Pucko.
V Odboru za podelitev Glazerjevih nagrad so v utemeljitvi nagrade zapisali:
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme dramaturg, režiser, dramatik, scenarista, pisatelj in mislec gospod Vili Ravnjak. Nagrajenec je najbolj kompleksna slovenska dramaturška osebnost. Njegova gledališko-dramaturška dialektika je šla skozi različne faze, začel je kot gledališko angažiran dijak, nadaljeval kot vsestransko aktiven študent dramaturgije, dalje dramatik, televizijski in filmski scenarist, pisec dramaturških esejev, režiser; ustvarjalno sintezo je opravil kot večletni vodja Drame SNG v Mariboru in kasneje kot dramaturg. Ob zares velikem številu uspešnih dramaturgij, poudarjamo še dvoje: pripravljanje gledališko-estetskega prostora za uspešno realizacijo svetovno znanega režiserja Tomaža Pandurja in nagrajenčevo sistematično povezovanje gledališča z globokimi duhovnimi premisleki. Če zdaj ne poudarjamo njegove študentske dejavnosti oziroma podlag njegovega kasnejšega gledališkega razvoja in duhovno-umetniškega nazora, je treba evocirati premike, ki jih je kot vodja Drame opravil sredi devetdesetih let. Takrat je tradicionalnost miselno pronicljivo in teoretsko podprto nadomeščal s sodobnimi prijemi, denimo, s postmodernističnimi. K odličnemu vodenju mariborskega gledališča sodijo tudi njegova vabila znanim režiserjem in seveda sam repertoar Drame – tu brez težav ugotovimo vrsto velikih in uprizoritveno zahtevnih del ter hkrati posluh za recepcijske interes občinstva. Povedano je mariborsko Dramo umestilo med pomembne gledališke hiše. Ravnjakovo delo dramaturga in vodje mariborske Drame zaznamujejo vrhunske kreacije. V njih nagrajenec prek odličnega poznavanja gledališča in domišljene idejne globine različne poetike ter kanonizirana sporočila sintetizira z ontološkimi vprašanji. Zmeraj v okvirih dialoga klasičnega in sodobnega. Nagrajenec je duhovno in estetsko temeljito zaznamoval repertoar mariborskega gledališča ob tem pa s svojim bogatim knjižnim opusom presegel njegove meje ter ustvaril odprt stik z mnogimi aktualnimi temami časa.
Poleg nagrade za življenjsko delo v Mariboru vsako leto podelijo do tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke na področju kulture v krajšem časovnem obdobju.
Podelili tudi tri Glazerjeve listine
Umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica Alenka Zupan jo prejme za konservatorski opus zadnjih dveh let, s poudarkom na prenovi Sodnega stolpa. “Revitalizacija Sodnega stolpa z minoritskim in žičkim kompleksom zaključuje najstarejši del srednjeveškega Maribora, kjer se je v zadnjih letih tudi po zaslugi konservatorske svetnice Alenke Zupan vzpostavil nov, zelo privlačen kulturno-urbanistični ambient mesta,” piše v utemeljitvi.
Nagrado in listine bodo dobitnikom podelili na prireditvi, ki bo 1. aprila v Minoritski cerkvi.
Pisatelj Boris Kolar prejme Glazerjevo listino za pripovedni deli Trinajst (2020) in Potopimo Islandijo (2021). “Pripovedna proza Borisa Kolarja prepriča tudi zato, ker avtor v času, ko ekonomska logika in kapital obvladujeta javno ter zasebno sfero, empatično usmerja k čutenju narave in prek nje človeka samega,” je izpostavil odbor.
Članica igralskega ansambla Drame SNG Maribor Mateja Pucko prejme Glazerjevo listino za vlogi Mae v Mački na vroči pločevinasti strehi Tennesseeja Williamsa in Joži v Pipanovi dramatizaciji Jančarjevega romana To noč sem jo videl. “Z nenadkriljivo močjo obrazne in telesne izraznosti je oblikovala Mae kot neagresiven kontrapunkt Maggie. Igralkino oblikovanje vloge je z dramaturškega stališča vplivalo na razmerja ključnih sil drame in mariborski izvedbi dalo pomembne vsebinske poudarke. Senzibilno kreacijo, ta je znotraj konvencionalnega pristopa našla nove evokacije, s tem pa temeljito izpostavila vlogo, je Mateja Pucko ustvarila še predstavi To noč sem jo videl,” je zapisal odbor.
