Bralna značka za odrasle je eden izmed projektov Mariborske knjižnice, katerega cilj je vzpodbujanje branja pri odrasli populaciji. Izvajajo ga več kot desetletje, najprej v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, od leta 2015 pa z lastnim priporočilnim seznamom, ki ga vsako leto oblikujejo tematsko. Naslov letošnje Bralne značke za odrasle je Evropska literarna družina. Bralci so se tako lahko poglabljali v leposlovna dela, ki se ukvarjajo z medgeneracijskimi razmerji, družinskimi odnosi, s povezavo med filmom in literaturo, našim mestom Maribor in drugimi zanimivimi tematikami, so sporočili iz knjižnice.
V lanskem letu so uporabniki knjižnici posegali po knjigah, s katerimi so se spominjali literarnih klasikov, domačih in tujih književnikov in drugih znamenitih osebnosti, ki so lani obeleževali okroglo obletnico svojega rojstva ali smrti. "Vsaj 7 del izmed 27 izbranih naslovov literarnih del je tako lani prebralo 57 bralk in bralcev. Udeleženci, ki so izpolnili bralno mapo, so na zaključnem dogodku Bralne značke za odrasle, Literarni postaji z Andrejem Blatnikom, prejeli potrdilo in simbolično darilo. Knjige, ki so bile vključene v priporočilen seznam, so tudi sicer pritegnili pozornost bralcev, bile so dobro sprejete in bolj izposojane," so zapisali v knjižnici.
Letošnji nabor knjig pa prinaša dela tistih pisateljev in pisateljic, ki so prejeli nagrado Evropske unije za književnost. V Bralno značko za odrasle se lahko vključijo vsi uporabniki Mariborske knjižnice. S seznama, ki letos vsebuje 22 naslovov leposlovnih knjig, je za sodelovanje potrebno prebrati 7 del. Naslove je potrebno zapisati na poseben obrazec, ki je na razpolago v vseh enotah Mariborske knjižnice in na njeni spletni strani. Sezona Bralne značke za odrasle se letos začenja s 1. marcem in zaključuje s 15. novembrom, ko je potrebno izpolnjene obrazce oddati v katerikoli enoti Mariborske knjižnice.
Jasna Mlakar iz Mariborske knjižnice bralne navade mariborskih bralcev ocenjuje kot dobre, s čimer misli na dolge vrste rezervacij kvalitetne literature. "Kot povsod se tudi v Mariboru pozna vpliv lokalnega okolja, pri čemer mislim na izredno priljubljenost avtorjev, ki tukaj živijo ali pa imajo v tem okolju svoj izvor: Toneta Partljiča, Draga Jančarja, Ferija Lainščka, Avgusta Demšarja, Janje Vidmar ... Seveda pa se bralni okus mariborskih bralcev ne ustavi na lokalnem pragu, ampak seže tudi širše na slovensko in svetovno literarno sceno."
Literarni biseri za odrasle
Dodaja, da se v zadnjih letih kaže vedno večji interes bralcev za kvalitetno literaturo, saj postajajo vedno bolje informirani o tem, kaj dobra literatura sploh je. "Zasluge za to bi lahko pripisala tako reviji Bukla kot tudi naporom knjižnic, ki med svoje projekte vključujejo tiste, ki se ukvarjajo s spodbujanjem branja pri odrasli populaciji, pa naj so to bralne značke, bralni klubi, pa tudi pogovori s pisateljicami in pisatelji."
Izkušnje z bralnimi značkami za odrasle so po njenih besedah zelo dobre, odziv bralcev na priporočilne sezname pa je velik. "Trudimo se, da okoli neke osrednje teme, ki pri vsakoletni bralni znački predstavlja rdečo nit, nanizamo relativno različno leposlovno literaturo in s tem zadovoljimo tudi različne profile bralcev. Število priporočenih knjig je vsako leto dovolj veliko, da lahko vsak najde kaj zase. Izogibamo se uspešnic, ki se ponujajo same po sebi, in skušamo izbrskati tiste literarne bisere, ki brez dodatne spodbude morda ne bi našli svoje poti v bralčeve roke, si pa to seveda zaslužijo," sklene naša sogovornica.
