Leta 2014 je bil sprejet zakon, ki je narekoval, da mora založnik določiti enotno ceno knjige, ta pa mora šest mesecev ostati enaka na vseh prodajnih mestih. Zakon je po besedah predsednice Društva slovenskih knjigotržcev ter direktorice koprske knjigarne in založbe Libris Ingrid Celestrina podprla večina založnikov, pred sprejetjem pa je bil deležen številnih razprav, ali je ustrezen ali ne. Enotna cena knjig je ustrezala tako majhnim kot tudi večjim knjigarnam, saj je bil tak dogovor pošten za vse, njegovi ukinitvi je nasprotovala celo Mladinska knjiga z največjo mrežo knjigarn.

Brez analiz in posvetov s stroko

V peti protikoronski paket ukrepov je vlada dodala tudi ukinitev zakona o enotni ceni knjig, brez kakršnekoli predhodne analize, ki bi odločitev utemeljevala, posvetovanj z založniško in knjigotrško panogo, pa tudi ne z Javno agencijo za knjigo, ki je zakon izvajala ter zbirala podatke o izidih in cenah, je opozorila direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida.

Do zakona sicer nimamo silnega odnosa, saj menimo, da bi ga bilo potrebno revidirati. Zagotovo ima pomanjkljivosti, a bi ga lahko obdržali. Vsekakor pa nasprotujemo ukinitvi zakona brez naše vednosti.

Kakšen učinek je izvajanje zakona od njegove uveljavitve leta 2014 imelo, je nemogoče oceniti, saj nikoli ni bilo opravljene analize, ki naj bi jo sicer po zakonski določbi opravilo ministrstvo za kulturo. »Do zakona sicer nimamo silnega odnosa, saj menimo, da bi ga bilo potrebno revidirati. Zagotovo ima pomanjkljivosti, a bi ga lahko obdržali. Vsekakor pa nasprotujemo ukinitvi zakona brez naše vednosti,« je stališče Založbe Pivec predstavila urednica Zala Pivec in obenem poudarila tudi, da se pri založbi sprašujejo, ali je smiselno med protikoronske ukrepe dodajati tudi ukinitev zakona, ki nima popolnoma nobene veze z ukrepi proti covid-19.

V času trajanja knjižni trg doživel 60% padec prihodkov

Po mnenju Orlanda Uršiča, urednika mariborske založbe Litera, je bil ob sprejetju zakona položaj založb in njihovih knjig prepuščen v odločanje tistim založbam, ki so obvladovale slovensko knjigarniško mrežo. Pojasnjuje, da pri nas namreč nimamo neodvisnih knjigarn, ampak je večina v lasti treh založb, ki znotraj teh knjigarn ustvarijo preko 90% prodaje svojih knjig.

V času veljavnosti tega skropucala na osmih straneh je slovenski knjižni trg doživel 60% padec prihodkov od prodaje glede na prodajo pred zakonom. Pri Literi zato odpiramo šampanjec ob ukinitvi, saj bomo zdaj svobodni pri iskanju svojih prodajnih poti.

Založbe so tako  izdajale kakovostno leposlovje, ki je komercialno nezanimivo, a zapisano v Nacionalni kulturni program kot temelj slovenske kulture. »Zagovorniki in tedanji minister za kulturo so obljubljali višjo prodajo, nižje cene, in splošen razcvet knjižnega trga zaradi tega zakona, a ta ni prinesel nobenih opevanih učinkov,« razlaga Uršič in dodaja, da so podatki o zakonu pokazali precej drugačno podobo. » V času veljavnosti tega skropucala na osmih straneh je slovenski knjižni trg doživel 60% padec prihodkov od prodaje glede na prodajo pred zakonom. Pri Literi zato odpiramo šampanjec ob ukinitvi, saj bomo zdaj svobodni pri iskanju svojih prodajnih poti,« je izpostavil Uršič in dodal, da v založbi že snujejo Literin knjižni klub, ki bo članom nudil popuste na redne cene knjig.

Ukinitev zakona zaradi apela

Pred sprejetjem zakona o enotni ceni knjige so bili sicer odzivi v javni obravnavi različni. Knjigotržci in večina založnikov so ga podprli, štirje pa so mu nasprotovali. Več pripomb je podala tudi Agencija o varstvu konkurence. Ministrstvo je 17. maja letos prejelo pobudo več malih založnikov, naj v kritičnih razmerah zakon ukine. Na podlagi omenjenega apela in pregleda obstoječe dokumentacije se je ministrstvo odločilo, da založnikom omogoči svobodno oblikovanje cen knjige ter predlagalo vključitev člena o prenehanju veljavnosti tega zakona v peti protikoronski zakon.