Umrl je akademski slikar in profesor Ludvik Pandur, star 77 let. Vest o njegovi smrti je danes na enem izmed družbenih omrežij delila njegova hči, plesalka Ana Pandur Predin, sta poročala Večer in Delo.

Ustvarjal v ateljeju na Maistrovi ulici

Ludvik Pandur se je rodil 12. avgusta 1947 v Slovenj Gradcu, v meščanski družini iz Lendave. Z družino so se v njegovem otroštvu preselili v Maribor, kjer je tudi zaključil gimnazijo. Umetnost mu je bila blizu že od malih nog, saj sta bila slikarja njegov oče Lajči Pandur in očetov stric. Namesto da bi se odločil za ljubljansko akademijo, kjer so poučevali očetovi znanci iz Zagreba, se je sam raje odpravil prav tja - na Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu, da bi se, kot je dejal, »vrnil k izviru«, saj je tam študiral tudi njegov oče.

Po diplomi se je pridružil mojstrski delavnici znanega slikarja Krsta Hegedušića. Po očetovi smrti leta 1973 se je Pandur vrnil v Maribor, kjer je ustvarjal v ateljeju na Maistrovi ulici. Občasno je potoval v tujino ali sodeloval na likovnih kolonijah po Sloveniji, a se je vedno znova vračal v svoje ustvarjalno okolje. Prvič se je samostojno predstavil že leta 1971 v Razstavnem salonu Rotovž v Mariboru, pozneje pa razstavljal tako doma kot v tujini, vse od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida.

Cenjen in priljubljen profesor na Pedagoški fakulteti

Do upokojitve je deloval kot cenjen in priljubljen profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 1980 je bil poročen z modno oblikovalko Boženo Pandur, navaja spletna stran Umetnostne galerije Maribor (UGM).

Leta 2018 je prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki je najvišje kulturno priznanje Mestne občine Maribor.

Kot je ob veliki retrospektivni razstavi Pandurjevih del v UGM leta 2021 zapisal kustos Jure Kirbiš, "slikarjevo delo zaznamujejo večna prehajanja med figuro in krajino, med mimetičnostjo in abstrakcijo, med liričnim in epskim, med intimnim in mitološkim".

[[image_1_article_79404]]

"Pandur se z izjemno senzibilnostjo odziva na razpoloženjska stanja svoje okolice, od domačega Maribora do številnih potovanj. Navdih črpa iz skrivnostnosti mariborskega parka in izobilja mariborske tržnice, pokrajin razbeljene Kastilje in romantične južne Bavarske, londonskega Soha in newyorškega Manhattna. Je izjemen erudit, velik poznavalec kanona zahodne umetnosti, prvenstveno slikarstva, ob tem pa še mitologije in književnosti," poezije in glasbe, filma in fotografije," je med drugim še zapisal kustos.