Prodaja preko spletne trgovine je pospešila tudi prodajo ponarejenih umetnin. Slovenski galeristi in na spletu opazijo veliko ponaredkov.
Emil Šarkanj, direktor galerije Hest, nam pove, da je ponaredkov v galerijah zelo malo. "Tudi mi smo se z njimi srečali, so že prišli kdaj kaj ponuditi. A nimam moči, da bi kaj takega zaplenil, takrat lahko rečem le, da gre za ponaredek."
Dobro se pozanimajte
Drugače pa je na črnem trgu. Tam je po njegovih besedah kar nekaj prekupčevalcev, ki prodajajo različne stvari, zraven pa prilagajo čudne ekspertize. "Večkrat se zgodi, da je kakšna slika pripisana drugemu avtorju, ki je pač dražji. V tujini dobiš slike za par sto evrov, pa jih nato pri nas prodajajajo, kot da jo je naslikal kak naš avtor. Opažamo pa, da je ogromno akvarelov Franceta Slane pa kipcev Janeza Boljke. Za Slano me je celo nekdo vprašal, če spet dela, ker prihajajo vlažni akvareli. Pri Boljki pa vidiš, da so kipci na novo zmodelirani, kajti pri odlitkih se ostrina izgubi," razlaga Šarkanj.
Dodaja, da ima po 45 letih izkušenj že občutek, kaj je pravo in kaj ni, morebitnim kupcem pa svetuje, da naj se pozanimajo, od kod prihaja slika. "Ljudem je velikokrat nerodno povedati, ko ugotovijo, da gre za ponaredek. Nujno je, da poznaš zgodovino slike, da veš, od koga je, od kod je prišlo, pa tudi, da jo nekdo pogleda, ne pa da jo kupiš iz prtljažnika. Imamo sodno zaprisežene cenilce, ki napišejo strokovno mnenje."
Iz generalne policijske uprave pa sporočajo, da ima Slovenija razgibano zgodovino in bogate zaklade iz preteklosti, ki jih našteta kazniva dejanja vse bolj ogrožajo. Policija obravnava kazniva dejanja, povezana z umetninami in kulturno dediščino, kot tatvine predmetov iz sakralnih, profanih in stanovanjskih objektov, nadalje kot namerno poškodovanje ali uničevanje objektov ter predmetov kulturne dediščine, kot tihotapljanje in kot goljufijo ter nelegalno trgovino s kopijami in ponaredki priznanih domačih in tujih mojstrov, ki se prodajajo kot originali. Zagrožene kazni so različne, odvisne so od vrste obravnavanega kaznivega dejanja, ob tem dodaja policija.
"Ponarejanje je največkrat povezano z nelegalnim trgom umetnin, za katerega so značilni prekupčevanje z deli dvomljive kakovosti (tako po poreklu kot umetniški vrednosti), cenovna nesorazmerja... Ponaredke pogosto prodajajo kot originale, opremljene s potrdili, strokovnimi mnenji, certifikati, cenitvami ... Ti dokumenti so včasih v celoti ponarejeni, včasih navajajo podatke, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem, največkrat pa opisujejo upodobljen motiv, navajajo morebitne avtorje in ugibajo vrednost originala. Pri tem ni nikjer izrecno navedeno, ali je predmet izvirnik ali kopija in odkod izhaja (poreklo). Dvoumna pisanja pogosto služijo za zavajanje dobrovernih kupcev," so zapisali v policiji.
Oglaševanje preko spleta
V slovenskem prostoru se skoraj vsako leto pojavijo posamezne prijave o sumih ponarejanja. Po navedbah policije, gre največkrat za (anonimne) prijave posameznikov, v katerih domnevajo, da gre za ponarejeno umetniško delo. Z razmahom raznoraznih portalov za prodajo umetnin se je povečalo tudi število prijav v povezavi z umetninami s "sumljivim" izvorom ali sumom na ponaredek, ki se oglašujejo preko spletnih strani; oglasov. Do zdaj so se največkrat pojavljali domnevni ponaredki umetniških slik in certifikatov, ki pripadajo slikam, medtem ko je prijav o domnevno ponarejenih kipih manj. Največkrat je bila policija obveščena o sumu ponaredkov umetniških slik slovenskega avtorja Zorana Mušiča ali ponarejenih kipov Janeza Boljke.
"Na trgu z umetninami vlada neko prestižno vzdušje, zato ljudje mislijo, da bi bilo nedostojno dvomiti v poštenost zbiratelja, galerista ... in ravno na to se pogosto zanašajo goljufi. Seveda storilci poskušajo s preprodajo ponaredkov zaslužiti čim več, zato se cene ponaredkov približujejo originalom. Pretirano prenizka cena je takoj zaznana kot sumljiva okoliščina in postavi številna vprašanja kupcu.
Največji izzivi pri preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z umetninami je določitev pristnosti del. To velja predvsem za dela, ki so razmeroma redka in avtorji niso svetovno prepoznani. V fazi preiskave kaznivega dejanja policija vedno sodeluje s strokovnjaki Ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Restavratorskega centra, kustosi, galeristi, sodnimi izvedenci in cenilci, idr., ki lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k uspešni preiskavi," pojasnjujejo v policiji.
Prepustite zadevo strokovnjakom
Pri prepoznavi, ali gre za ponarejeno umetniško delo, obstajajo posamezni indici, ki kažejo na to, da je umetnina ponaredek. Izziv je, ker so ti indici poznani le strokovnjakom, ki poznajo stil, podrobnosti in karakteristike posameznega avtorja. Laiku s tega področja je ocenjevanje in preverjanje pristnosti le slepo ugibanje.
"Ponaredki umetniških predmetov se do dokončanja postopka (tudi kazenskega) hranijo v depojih pristojnih institucij (galerije, muzeji), saj o njihovi "usodi" odloča tožilstvo oziroma sodišče, ki lahko odloči, da se ponaredki izročijo v znanstvene, raziskovalne ali izobraževalne namene oziroma se v skrajnem primeru uničijo.
Pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj policija sodeluje z Ministrstvom za kulturo, muzeji, galerijami, domačimi strokovnjaki... in tudi s tujimi varnostnimi organi. Sodelovanje s tujino poteka preko ustaljenih poteh mednarodnega policijskega sodelovanja," opisujejo na policiji.
Za zaščito premoženja ped tatvino, za preprečevanje morebitne goljufije... lahko največ stori vsak posameznik z upoštevanjem preventivnih nasvetov, pravijo na policiji. Preventivni nasveti o varnosti premoženja, kjer je zajeta tudi kriminaliteta umetnin, so dodegljivi na spletnih straneh policije v rubriki "Svetujemo, ozaveščamo" oziroma podrubriki "Varnost premoženja" oziroma na spletni povezavi https://www.policija.si/svetujemo-ozavescamo/varnost-premozenja.
