Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci, je uprizoritev Konec sveta v treh dejanjih v režiji Selme Spahić nastala v sodelovanju z Zagrebškim gledališčem mladih in Beograjskim dramskim gledališčem v okviru projekta Sence pandemije: skriti glasovi, ki se ukvarja s problematiko nasilja nad ženskami. Gre za dramski omnibus, v katerem se odpor in žensko maščevanje odpirata kot ključni skupni temi, postaneta usmerjevalna nit celotnega dela, skozi njiju pa je prikazana moč ženske izkušnje od prasveta do danes, uprizoritev pa nas opozarja, da je z aktualnimi vladajočimi vrednotami konec sveta že zdavnaj prišel.

Uprizoritev je velik, kompleksen in dolgotrajen projekt

"Konec sveta v 3 dejanjih je omnibus, ki združuje Kristinino surovo in ranljivo poetično govorico v odporu proti nasilju, Katjin manifest delavk v kulturi, v obliki ostrega postdramskega zbora, in Tijanin domiseln, na videz nezdružljiv svet izkušenj ljudi in neljudi. Predstava je dejanje boja proti nasilju nad ženskami, proti tistemu doma in na delovnem mestu ter nad materami, morda celo proti nasilju, ki ga človeštvo vsakodnevno izvaja nad še eno žensko – Zemljo. Mimogrede se v svetu 13 popolnoma različnih močnih izvajalk srečajo ptice, oleandri, čaji, kamenje, zlati stebri, srnine glave in svinje," je pojasnila režiserka Selma Spahić.

Kot pove Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje je dogodek pred mariborsko/slovensko premiero omnibusa, ki je nastajal v daljšem obdobju velik, kompleksen, dolgotrajen in skrbno pripravljen projekt. Nocoj nas tako čaka premiera, jutri ponovitev in v četrtek druga ponovitev prve lastne produkcije festivala v njegovi zgodovini.

"Na to smo seveda zelo ponosni, zlasti zato, ker je predstava res dobro uspela."

V vsakem kraju (Beograd, Zagreb in nocoj Maribor) je bila popolnoma enaka predstava, ki jo sestavljajo 3 dejanja in vsako od teh temelji na enem besedilu. Vsako dejanje ima svojo igralsko ekipo in ustvarjalna ekipa je te tri prizore povezala in združila v celoto. Kot pojasni Aleš Novak, je edina sprememba, do katere je prišlo, poškodba ene igralke, ki si je na premieri v Zagrebu poškodovala nogo.

Slovenska avtorica besedila je Katja Goričan

[[image_1_article_66844]]

Predstava Konec sveta v treh dejanjih je nastajala v okviru evropsko podprtega projekta Sence Pandemije: skriti glasovi. V okviru tega projekta pa je sicer potekalo več aktivnosti, med drugim javni natečaj za izbor besedila. Izbrana so bila tri besedila Hrvaške, Slovenske in Srbske avtorice. Prav na podlagi teh besedil pa je nastala ta edinstvena uprizoritev. Kot pojasni režiserka so velika kvaliteta predstave tri popolnoma različni glasovi treh avtoric: Kristine Kegljen, Katje Gorečan in Tijane Grumić. "Te tri avtorice so tudi kakovostno in kritično pristopile k nečemu čisto novemu. Bile so iskrene, ironične in pametne," pove.

Značilnost projekta je predvsem to, da je to projekt žensk in je bil tako tudi zasnovan. Temelji na tematiki nasilja nad ženskami, ki se je zlasti v času pandemije zelo povečalo in okrepilo. 

Slovenka Katja Goričan je za predstavo napisala besedilo z naslovom Aktivistke. "Kar se tiče samega besedila je razlika samo v tem, da sem v njem dala glasove trem deklicam, je pa to Selma spremenila tako, da je besedilo razdelila na sedem delavk v kulturi. To je kot nek antični zbor oziroma antična tragedija, ki deluje večglasno. Drugače se teksta ni spreminjalo ali rezalo," pojasni spremembe med samim besedilom in končno predstavo.

Za slovenski del na odru ne bo profesionalk

Prvo dejanje "Pod suknjom" govori o mami in hčerki (Katarina Bistrović Darvaš in Anđela Ramljak). Osredotoča se na nasilje v družini, vendar je vse skupaj nekoliko domišljijsko zasnovano. Hkrati pa je zgodba zelo duhovita in polna črnega humorja.

Za hrvaški in srbski del je potrebno poudariti, da so na odru profesionalke, za slovenski del "Aktivistke" pa je padla nenavadna umetniška odločitev – na odru spregovorijo "navadne" delavke v kulturi, ki niso nujno igralke. To pomeni, da na odru govorijo neposredno, iz svoje izkušnje. Na kratko: niso igralke v vlogi kulturnih delavk, ampak one same (Petja Golec Horvat, Nina Kuclar Stiković, Rina Pleteršek, Barbara Polajnar, Milena Pučnik, Špela Setničar, Gaja Višnar).

Zadnje dejanje, "Svet zaslužuje kraj sveta" (Iva Ilinčić (nocoj zaradi poškodbe Anđela Ramljak, Mirjana Karanović, Milica Stefanović, Bojana Stojković) pa je nek skupek vsega, saj govori nasploh o nasilju med pandemijo. Med drugim govori o neoliberalnem kapitalističnem zlu materinstva, ki se ponovno kaže v fantastičnem/izmišljenem svetu. 

"Ta predstava je neke vrste predor v instituciji, glas da tistim, ki ga moramo imeti."