V luči nedavnega nočnega grafitiranja ljubljanskih obeležij druge svetovne vojne in narodnoosvobodilnega boja smo se sprehodili med spomeniki polpretekle zgodovine našega mesta.

Na spomenikih »Zločinci diktatorski«

Neznani storilci so v noči 3. julija z oranžno barvo popisali več ljubljanskih spomenikov, med drugim so se znesli nad spomenikom talcev v Rožni dolini, spomenikom Borisu Kidriču, spominsko ploščo pilota Tonija Mrlaka, spomenikom žrtvam NOB v Trnovem ter spomenikom revolucije, ki proslavlja zmago nad fašizmom. Na oskrunjenih monumentih je bilo, ob prečrtanih spomeniških zapisih, moč najti tudi zapise »Ustavite Kučana«, »Prasci« ter »Zločinci diktatorski«. Dejanje so na socialnih omrežjih že obsodili člani različnih političnih strank, odzval pa se je tudi predsednik Borut Pahor, ki je povedal, da »skrunjenje spomenikov ni svoboda političnega izražanja, temveč je njeno ogrožanje.«

Tokratno uničevanje monumentov izraža nestrinjanje z obeleževanjem Jugoslavije in NOB

Razhajanje v pogledih različnih skupin in posameznikov na dogajanje druge svetovne vojne v Sloveniji ni novost. Kljub temu pa vandalizem nad spomeniki in podobna dejanja zgodovine ne bodo spremenila, kaj šele izbrisala. Tokratno uničevanje monumentov izraža nestrinjanje z obeleževanjem Jugoslavije in NOB (narodnoosvobodilnega boja), storilci pa si očitno ne želijo priznati, da kljub nekaterim prepričanjem prispevka Jugoslavije k delavskim in socialnim pravicam ter javnemu zdravstvu in stanovanjski politiki ni mogoče odmisliti. Vsekakor pa tovrstni spomeniki obeležujejo tudi medvojne tragedije ter premnoge žrtve, ki so preminile v boju proti okupatorju.

Najbolj znan je zagotovo mariborski Spomenik NOB, delo kiparja Slavka Tihca

Druga svetovna vojna Mariboru ni prizanesla, v narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju med leti 1941 in 1945 so se skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi borili tudi Slovenci. Pripadnikom enot NOB, imenovanim partizani, je tudi v našem mestu posvečenih nekaj spominskih plošč, spomenikov in stavb. Najbolj znan je zagotovo mariborski Spomenik NOB, delo kiparja Slavka Tihca, ki stoji na Trgu svobode. Bronasto skulpturo bolj poznamo pod imenom »Kodžak«, ime pa izhaja iz podobnosti z golo glavo detektiva Kojaka, junaka ameriške kriminalne serije. V površino spomenika so vdolbeni razglasi o streljanju talcev in upornikov, obsojenih na smrt med drugo svetovno vojno, ter poslovilno pismo Jožeta Fluksa.

Zloglasni Razglas, ki je napovedal usmrtitev talcev vgraviran opominja na okupirani Maribor.

Sodni zapori, v katerih je bilo ustreljenih 661 talcev

Spomin na prvo mariborsko uporniško akcijo proti okupatorju najdemo v nekoliko skritem Volkmerjevem prehodu. Kamnita skulptura v obliki pesti tako obeležuje jutro 29. aprila 1941, ko so junaki na tem mestu zažgali dva nemška avtomobila in začeli upor proti okupatorju.

Na čas okupacije v središču mesta opozarjajo tudi Sodni zapori, v katerih je bilo ustreljenih 661 talcev, največ v Sloveniji.

V obzidje je vgrajen spomenik z grobnico – na granitni plošči lahko preberemo imena žrtev, ki se jih spomnimo ob pogledu na žare s pepelom, te se nahajajo v nišah zidu.

Mestne mučilnice

Še ena stavba, ki je služila kot zapor, je hiša na Aškerčevi ulici 7 ob mestnem parku. V gestapovski mučilnici je med leti 1941 in 1943 okupatorjeva varnostna služba obsojala in mučila člane NOB. Prostore za zastraševanje so imeli gestapovci tudi v dvonadstropni stavbi na Partizanski 34, danes pa je na njej levo od vhoda vzidana spominska plošča.

Plošče zgodovine

Sprehod po Mariboru razkrije še več spominskih plošč: na Cankarjevi 22 plošča obeležuje ustanovitev mestnega odbora OF leta 1941, na Smetanovi 32 najdemo spomin narodnemu heroju Jožetu Hermanku, na Parmovi 20 pa spominsko ploščo, posvečeno partizanski aktivistki Jožici Flander. V bližini železniške postaje na Trgu Borisa Kidriča 8 se nahaja plošča, posvečena mariborskim organizatorjem NOB, po katerih se imenuje tudi nekaj lokalnih osnovnih šol. Na plošči je tako zapisano: »Od tod je okupator 7.8.1941 odpeljal na mučenje in v smrt organizatorje NOB, narodna heroja Slavka Šlandra in Slavo Klavoro ter Bojana Ilicha in Bogdana Špindlerja.«

Volkmerjev prehod z obeležjem v obliki pesti, ki spominja na uporniško akcijo mladih dijakov.

 

Primerno imenu trga tega krasi Spomenik Borisu Kidriču, enemu najbolj znanih slovenskih partizanov, ki je bil v svojem boju za svobodo razglašen za narodnega heroja.

Zakopana imena po osvoboditvi

Mariborske ulice zagotovo skrivajo še mnogo več spominskih plošč in obeležij, ki opozarjajo na prizadevanja posameznikov v bojih druge svetovne vojne, ne smemo pa pozabiti na žrtve, katerih imena so ostala neznana. Spomenik Pobitim po 9.5.1945 na pokopališču Dobrava je tako postavljen v spomin nekaj manj kot 20 000 žrtvam, ki so jih maja 1945 v Tezenskem gozdu pobili pripadniki jugoslovanskih oboroženih sil. Za tem spomenikom se nahaja še grobno polje 1179 žrtev, ki so bile leta 1945 izvensodno pobite na Teznu. Grobove mnogih umrlih tega obdobja zgodovine je mogoče najti tudi na pobreškem pokopališču.

Kljub številnim obeležjem pa natančne številke žrtev druge svetovne vojne ne pozna nihče, prav tako nam bodo obrazi vseh tistih, ki so si prizadevali za mir in svobodo, za vedno neznani.

Jerneja Potočnik