Umrla je slovenska jezikoslovka Zinka (Terezija) Zorko, rojena Lep, iz Selnice ob Dravi. Bila je zaslužna profesorica Univerze v Mariboru, redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju raziskav slovenske dialektologije. Tudi prva akademikinja iz Maribora in nadvse priljubljena pedagoginja.
Prvič je nas opozorila z diplomo na fakulteti
Rodila se je 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli kot peta v družini enajstih otrok. Po končani osnovni šoli je obiskovala mariborsko II. gimnazijo in prvič opozorila nase z diplomo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, saj je zanjo prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Zorkova je sprva poučevala na srednjih šolah na Ravnah na Koroškem. Od 1961 je delala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, po letu 1996 je bila redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika. V letih od 1986 do 1996 je predavala tudi na ljubljanski filozofki fakulteti, medtem ko ji je Univerza v Mariboru ob upokojitvi podelila naziv zaslužne profesorice.
Proučevanje narečij in njihove družbene vloge
Zorkova je med drugim proučevala narečja in njihovo družbeno vlogo, predvsem iz Koroške in vzhodne Slovenije. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju dialekta v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, saj je obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Obravnavala je tudi medjezikovna prepletanja predvsem z nemškim in madžarskim jezikom ter opravila analize govorov vzhodnih slovenskih narečij v primerjavi s slovenskim knjižnim jezikom.
Od leta 2009 redna članica skupščine SAZU
Je tudi avtorica več učbenikov in mentorica učiteljev v zamejstvu. Leta 1996 in 1999 je organizirala dva mednarodna dialektološka simpozija. Leta 2003 jo je skupščina SAZU izvolila za izredno, 2009 pa za redno članico. Leta 2013 je prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo za raziskave govorov koroške, štajerske in panonske narečne skupine na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravnini.
