Podjetje je na višku svojega obstoja v 80. letih prejšnjega stoletja zaposlovalo več kot 3000 ljudi in je zaradi svojega obsega pomembno vplivalo ne le na gospodarski, ampak tudi urbanistični razvoj mesta.

“Med mnogimi podjetji, ki so v Mariboru pustila neizbrisljiv pečat, je zagotovo tudi podjetje TVT Boris Kidrič Maribor. Takšen naziv je podjetje pridobilo leta 1977, njegova zgodovina pa je starejša za več kot sto let. Že leta 1863 so namreč v Mariboru začele obratovati delavnice Južne železnice, ki so skrbele za popravilo železniških vozil na stiku proge Maribor-Dunaj in Maribor Trst,” izpostavlja avtorica razstave Nina Gostenčnik.

Leta 1880 je bilo v omenjenih delavnicah zaposlenih več kot tisoč ljudi. Med obema vojnama je upravo prevzela uprava Jugoslovanskih državnih železnic, število zaposlenih pa se je povzpelo nad 2000.

Po koncu druge svetovne vojne je bila z odločbo ministrstva za promet ustanovljena Delavnica železniških vozil Maribor, ki se je leta 1958 preimenovala v Tovarno železniških vozil Boris Kidrič Maribor. Podjetje je na višku, leta 1981, zaposlovalo preko 3000 ljudi, ki so po navedbah Nine Gostenčnik izpolnjevali začrtan proizvodni program podjetja: investicijsko vzdrževanje in izdelavo novih tirnih vozil, proizvodnjo toplovodnih kotlov in komponent za toplotni program ter proizvodnjo agregatov in komponent za cestna vozila.

V arhivu hranijo 719 škatel gradiva

“Prostor nekdanje tovarne TVT Boris Kidrič Maribor je tako že od srede 19. stoletja predstavljal cono, v kateri so dominirale delavnice in ki je zrcalila skokovit industrijski razvoj mesta. 130 let kasneje, kmalu po osamosvojitvi Slovenije, se je podjetje zlomilo. Na njegovi lokaciji je v 90. letih 20. stoletja nastalo več manjših podjetij. Še danes ima kompleks izrazito industrijski značaj,” je pojasnila avtorica razstave.

Poleg industrijskega dela podjetja so delavnice pustile v Mariboru še najstarejše delavsko naselje v Sloveniji, Železničarsko kolonijo, s katero je podjetje začelo reševati stanovanjske probleme svojih zaposlenih. Danes je kolonija edinstven kulturnozgodovinski in etnološki spomenik in je od leta 1987 razglašena za urbanistični spomenik prve kategorije.

Pokrajinski arhiv Maribor je redno prevzemal arhivsko gradivo podjetja v hrambo od leta 1988, zadnja predaja arhivskega gradiva pa je bila izvedena lani, ko je svojo dokumentacijo predalo še podjetje Lentherm, ki je šlo v stečaj. “V arhivu tako hranimo kar 719 arhivskih škatel gradiva, ki izpričuje zgodovino, razvoj in dejavnost podjetja. Pričujoča publikacija in razstava sta nastali na osnovi ohranjenega gradiva,” je pojasnila Nina Gostenčnik.

Poziv bivšim zaposlenim

Za sodelovanje pri nastajanju razstave in spremljajoče publikacije se zahvaljuje nekdanjim zaposlenim na območju TVT Boris Kidrič, ki so prispevali fotografije, gradivo in informacije. Razstava prikazuje zgodovino tovarne od leta 1863 do leta 2009, poleg fotografij in dokumentov, ki pričajo o razvoju in dejavnosti tovarne, pa je pozornost namenjena tudi družabnemu življenju zaposlenih.

“Mnoge razstavljene fotografije prikazujejo ljudi in dogodke, ki jih nismo mogli identificirati, zato ob tej priložnosti pozivamo vse nekdanje zaposlene, da ob fotografijah zapišejo podatke, ki bi jih morda poznali,” sporoča avtorica razstave.