Na današnji dan, 29. marca, leta 1874, se je v Kamniku rodil Rudolf Maister – Vojanov, ki velja za eno najvidnejših osebnosti začetka 20. stoletja. Borec za severno mejo, pesnik, general, domoljub. Umetnik. Zaradi zgodovinskih in političnih okoliščin Maister dolga leta ni dobil svojega mesta, z osamosvojitveno vojno pa je ponovno postal simbol domoljubja. Po njem oziroma njegovih borcih se danes v Mariboru imenujejo šola, ulica, mesto mini vozilo, vojašnica in trg, kjer ponoso stoji njegov spomenik.
Ob koncu 1. svetovne vojne, po razpadu Avstro-Ogrske, je imel Rudolf Maister odločilno vlogo na Štajerskem in na Koroškem pri oblikovanju novih meja in nove države – Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. 23. novembra 1918 je osvobodil Maribor in na ta dan praznujemo državni praznik – dan Rudolfa Maistra. Njemu je pripisati pomembne zasluge za to, da je Maribor danes slovensko mesto. Znameniti general pa ni bil samo nadarjen in neustrašen vojaški strateg ter neomajen rodoljub, ampak je bil tudi pesnik, ki je za seboj pustil dve zbirki: Poezije (1904) in Kitica mojih (1929).
Skrbna in premišljena akcija
Najbolj znan je Maister seveda po dogodkih leta 1918. Ko je 1. novembra 1918 kot major s svojega službenega mesta v sedanji mariborski občini prevratno prevzel poveljstvo nad Mariborom in spodnjo Štajersko, ga je Narodni svet imenoval za generala. V zmedi pred koncem vojne je razglasil splošno mobilizacijo, uvedel poveljevanje samo še v slovenskem jeziku ter zavzel več krajev na Štajerskem in Koroškem.
“General Maister se je zavedal, da mora okrepiti svojo slovensko vojsko, če hoče obraniti Maribor, zato se je odločil za mobilizacijo. Zbralo se je toliko slovenskih vojakov, da je bil 21. novembra 1918 ustanovljen Mariborski pešpolk. Že 23. novembra 1918 je general Maister s skrbno premišljeno akcijo razorožil Schutzwehr. S tem so se Slovenci v Mariboru toliko okrepili, da so lahko prevzeli sodišče, pošto, železnico, nekatere šole, orožništvo in 2. januarja 1919 še mestno upravo. Prišlo je do velike stavke nemških uradnikov in delavcev, ki je trajala od 29. novembra do 14. decembra 1918. Konec novembra in v začetku decembra je slovenska vojska brez večjega odpora zasedla kraje ob narodnostni meji od Radgone do Velikovca, nato pa začela prodirati proti Celovcu. Po porazih pri Grabštanju, 15. decembra 1918, in v Labotski dolini je slovenski vojski severno od Drave uspelo obraniti le velikovško mostišče,” beremo na spletni strani Muzeja narodne osvoboditve Maribor, kjer je na ogled tudi razstava o prelomnih dogodkih leta 1918.
Maistrova drznost in neodločnost slovenske politike v Ljubljani
General Maister in mariborski politiki različnih ideoloških pogledov so, ko je šlo za slovenstvo in ohranitev slovenskega nacionalnega ozemlja na Štajerskem, pokazali kako pomembna je samoiniciativnost v kriznih trenutkih. Kot je pokazal čas, so na mirovni konferenci v Parizu, na pogajalski mizi velikih sil obveljala in bila upoštevana samo izvršena dejstva. Maistrova odločna vojaška akcija je ohranila slovensko Štajersko, medtem ko sta neodločnost takratne slovenske politike v Ljubljani in njeno oviranje generala Maistra pomenila dokončno izgubo Koroške.
Rudolf Maister je umrl 26. junija 1934. Pogrebna slovesnost na mariborskem Glavnem trgu je bila veličastna, saj naj bi se na njej zbralo čez 10.000 ljudi. Takega pogreba Maribor do tedaj še ni doživel.
