Bartók in Brahms. Na prvi pogled neobičajna kombinacija glasbenih velikanov se izkaže kot nujna, ko pomislimo na kontraste panonskih ravnic. Neskončno nebo, ki ga bičajo sunki vetra. Nežni ples trav, ki jih teptajo črede divjih konj. Trda skorja zemlje ob poletni suši in mlake mehkega blata ob pomladnih nalivih. Večeri, ožarjeni s sončnimi zahodi, in jutra, zavita v melanholično sivino meglic.

Trans: Danubia - v objemu korenin

Skladatelja, čigar ustvarjanje je nepogrešljiv del evropskega glasbenega kanona, sta slogovno stopala vsak po svoji poti, a sta oba ukoreninjena v ljudski glasbi madžarskega ozemlja. Prvi je glasbeni zapis svoje domovine mojstrsko prelil v drzno samosvojo govorico. V Godalnem kvartetu št. 5 je vanjo prepletel vso bogato raznolikost obdonavskih dežel. Brahms, ki ga je romska glasba spremljala že v najnežnejših letih, njen patos preliva v srce parajoče melodije. Bodisi tiste, v katerih kot poletno nebo nad razbeljeno madžarsko pusto podrhtava melanholija, ali one, ki jih vrtinci zahodnika zavrtijo v divji, rapsodični ples.

[[image_2_article_69911]]

Béla Bartók in Johannes Brahms. Dva poeta madžarskih ravnic, dve najsijajnejši zvezdi njenega širnega obzorja. Dvojica, ki nam bo pokazala vso razkošnost in brezkončne širjave klasične glasbe. Mate Bekavac in eden najbolj cenjenih evropskih godalnih kvartetov Kvartet Kelemen so zagotovilo, da jih bomo ugledali v najlepši luči – skozi izjemne interpretacije, ki temeljijo na globokem spoštovanju, razumevanju in tenkočutnosti ter osupnejo z briljanco. S koncertrom Trans: Danubia se torej obeta eden festivalskih vrhuncev, ki bo obenem tudi eno nanenavadnejših koncertnih druženj letošnega festivala.

Več o današnjem dogodku, ki bo potekal ob 19:30 v Dvorani Union, si lahko preberete na spletnih straneh Festivala Maribor.

Po zadnji odigrani noti se bo dogodek preselili v Narodni dom, kjer bo večer, posvečen kontrastom madžarskih ravnic, tudi zakjlučen, saj se je tudi za omenjena skladatelja vse začelo – v glasbenem izročilu madžarskih Romov. Pri koreninah.

Klic prednikov in stoletnega izročila

Razkrila jih bo zasedba Lajosa Sárközya mlajšega, virtuoznega violinista, ki je na klin obesil kariero koncertnega mojstra slovitega Nacionalnega filharmoničnega orkestra. Klic prednikov in stoletnega izročila je bil premočan. Tako je nastal Sárközy Band, ki je s svojo virtuoznostjo in izjemnim zvokom v svetu (ne le klasične) glasbe poskrbel za pravo senzacijo. Restavracijo, v kateri so igrali sprva, so zgolj zaradi njihovih nastopov obiskovali tudi tako zahtevni poslušalci, kot sta Gidon Kremer ali Nigel Kennedy, da popularnih zvezdnikov sploh ne naštevamo.

[[image_1_article_69911]]

Danes jih tam seveda ne boste več našli, za Sárközy Band se namreč pulijo največji koncertni in festivalski odri. Zakaj? Njihove vrhunske interpretacije prislovičnega patosa in ognjevitosti romske glasbe niso nadgrajene le s tehnično briljanco, ki jasno izpričuje odlično klasično izobrazbo ter z osupljivo virtuoznimi improvizacijami, ampak tudi s prav posebnim zvenom, v katerem odseva toliko barv, da je njegovo bogato teksturo in emocionalni naboj presneto težko ujeti v besede. Ko boste prisluhnili, boste takoj vedeli, kaj imamo v mislih. Ne vedeli, čutili! Trans! Trans: Gitana.