Na razstavi se srečamo z razprostrtim nebom nad Ljubljano, stopimo v sosesko na poti na jug, preučujemo transformacije, se srečujemo z reševalnimi ekipami, opazujemo oblake, se potapljamo v akvarije, sledimo otroški igri na poti skozi mesto kot omejenem prostoru … Stojimo na križišču prometnih poti, seveda z vidika zgoščenega kulturnega prostora ob stalnem spreminjanju in nastopanju v različnih oblikah in funkcijah.
Hiša umetnikov Bažato, ki deluje na Humu v Goriških brdih, je lani novembra odprla prostore galerije Bažato v prestolnici, natančneje v Severjevem kompleksu Astra. Predvsem so to prostori, ki so pomembni za razumevanje fizičnega Vesolja in ki so sami po sebi entiteta in povezava med entitetami kot del pojmovnega ogrodja. Pojmovanje posameznih slik oziroma njihovi naslovi nas opozarjajo, kako široko je lahko zastavljena orientacija človeka v prostoru, kako različno pojmujemo prostor in njegovo dojemanje, ki sta del psihološkega procesa, odvisnega od kulturnega okolja, družbe, tradicije in posameznih interesov.
“Odkar pomnim, smo imeli doma poseben odnos do likovne umetnosti. Vcepil nam ga je moj oče Marjan, ki je bil sicer profesionalni fotograf. Svojo idejo je uresničil v Goriških brdih z ustanovitvijo Hiše umetnikov Bažato, prostora, namenjenega delu in ustvarjanju umetnikov. Po njegovi mnogo prezgodnji smrti smo se v družini odločili, da uresničevanje ideje nadaljujemo tam, kjer jo je oče končal,” je o nastanku galerije povedal njen vodja Matjaž Bažato.
