Na 56. Borštnikovem srečanju že od ponedeljka potekajo številne dejavnosti iz uvodnih programskih sklopov, ogledi slovenskih in tujih gledaliških predstav, delavnice, predstavitve projektov in usposabljanje.

Za petek, 18. junija, ob 20. uri pa napovedujemo enega od festivalskih vrhuncev, slavnostno odprtje, na katerem bodo zbrane nagovorili umetniški vodja festivala Aleš Novak, župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič in državna sekretarka z Ministrstva za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc.

Uvodnim pozdravom bo sledila sodobnoplesna predstava Nomad v izvedbi belgijske skupine Eastman ter režiji in koreografiji večkrat nagrajenega koreografa in mednarodno priznanega režiserja Sidija Larbija Cherkaouija, ki bo tudi festivalski gost. Oder Velike dvorane SNG Maribor bo zaživel v barvitem mozaiku puščavskega sveta, v katerem so njegovi prebivalci – skupina plesalcev – soočeni z bivanjskimi ekstremi, ki radikalno pogojujejo ali celo onemogočajo življenje.

Otvoritvena predstava 56. Festivala Borštnikovo srečanje Nomad mednarodno priznanega koreografa Sidija Larbija Cherkaoiuja v produkciji belgijske gledališke skupine Eastman.

Sledi programsko bogat vikend s prvima predstavama iz tekmovalnega programa, v katerem se bo zvrstilo osem predstav po izboru selektorja festivala Roka Bozovičarja (ki jih sicer vključuje deset). Kot je v utemeljitvi selekcije zapisal Bozovičar, »izbor sestavljajo uprizoritve, ki z ustvarjalno vizijo napolnjujejo vzpostavljene odrske svetove, predstave, ki s svojo magnetno silo širijo in ostrijo območje senzibilnosti in izkušnje, predstave, ki se s prepričljivim izrazom umeščajo v prostorsko tukajšnjost in časovno zdajšnjost ter kritično slikajo portret sveta in odnosov. Z razvejanimi poetikami, pristopi in kontekstualnimi poudarki mislijo gledališče kot družbeno osmišljeno in tvorno prakso, ki tudi v omeje(val)nih pogojih utripa v potencialu svoje moči in pomena«.

V tekmovalnem programu je prva na sporedu predstava Sedem vprašanj o sreči v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Tomija Janežiča.

Tekmovalni del festivala se torej začenja v soboto, 19. junija, ob 18. uri, ko bo na sporedu Sedem vprašanj o sreči v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča in v režiji Tomija Janežiča. Predstava bo zaradi izjemno zahtevne umestitve na več prizorišč izjemoma odigrana v Lutkovnem gledališču Ljubljana (festival organizira brezplačni prevoz iz Maribora). Za kar sedemurno gledališko potovanje so ustvarjalci kot izhodišče ustvarjalnega procesa izbrali Maeterlinckovo Modro ptico, zgodbo o arhetipskem iskanju sreče. Predstavi bo sledil pogovor z ustvarjalci.

V nedeljo, 20. junija, ob 19.30 se bo v Stari dvorani predstavila SNG Drama Ljubljana z Alice v postelji, prvo slovensko uprizoritvijo edine v celoti objavljene igre znamenite vsestranske ustvarjalke Susan Sontag, v kateri avtorica poglobljeno razmišlja o ženskah, njihovih bolečinah in samozavedanju. Predstavi, v kateri naslovno vlogo igra Maša Derganc, bo prav tako sledil pogovor z ustvarjalci.

Predstava Očiščenje

V ponedeljek, 21.06.2021, ob 21. uri bo na sporedu predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje & sadsongskomplex:fi – Očiščenje. Finsko-estonska pisateljica in dramatičarka Sofi Oksanen, sicer angažirana borka za enakopravnost spolov in aktivistka LGBT, je širše mednarodno priznanje doživela z dramo Očiščenje (Puhdistus), ki je bila krstno uprizorjena leta 2007 v Finskem narodnem gledališču v Helsinkih. Leto kasneje je avtorica po drami napisala istoimenski roman, ki je bil preveden v več kot petdeset jezikov, med drugim tudi v slovenščino, in s katerim se je utrdila kot eno najostrejših peres svoje generacije. Leta 2012 so po romanu uprizorili opero v Finski narodni operi ter posneli film, ki je prejel nominacijo za tujejezičnega oskarja. Nosilki dogajanja sta ženski različnih generacij – Aliide Truu, preprosta starka, ki živi popolnoma izolirano življenje na estonskem podeželju, in Zara, ki je žrtev trgovine z ljudmi in na begu pred krutimi zvodniki. Ženski sta pod različnimi oblastmi doživeli ekstremno nasilje in se borita za preživetje v represivnem svetu izredno omejenih možnosti.
Aliide pred svojo hišo najde nezavestno in močno pretepeno Zaro, za katero se izkaže, da je vnukinja Aliidejine sestre Ingel. Ob srečanju z mlado Zaro se je Aliide prisiljena soočiti z bolečo in kruto preteklostjo, z zločini v imenu lastnega izdajstva. Očiščenje je ostra, bridka in kruta drama o ceni preživetja v razčlovečenem in okrutnem represivnem sistemu, je drama o ljubezni, izdaji in žrtvovanju, ki zastavlja vprašanja o intimnih odločitvah posameznika in politični odgovornosti predstavnikov represivnih režimov.

to jabolko, zlato

V torek, 22.6. bo v Veliki dvorani na sporedu sodobna drama – to jabolko, zlato. Režiserka Simona Semenič s svojo prepoznavno pisavo vsekakor predstavlja vrh slovenske sodobne dramatike. Večkratna Grumova nagrajenka in nagrajenka Prešernovega sklada v tekstu to jabolko, zlato osvetljuje žensko seksualnost, ki se je loteva iskreno, igrivo, tudi žgečkljivo, predvsem pa osvobajajoče prizemljeno. Njeni (ženski) liki slalomirajo med željo in obvezo, zaupnostjo in odtujenostjo, intimnim hrepenenjem in družbenimi pričakovanji, med prav in narobe … vse do vrhuncev, kjer “se cajt ustavi in potem cajt stoji”. Gledališko potentno panoramo prizorov in zgodb, ki se v edinstvenem prepletu duhovitih dialogov, mojstrskih monologov in poetičnih didaskalij postavlja pred gledalca, je režiral Primož Ekart, ki se je v preteklosti že dvakrat uspešno spopadel z dramatičnim opusom Simone Semenič.
Besedilo to jabolko, zlato, ki je bilo leta 2017 nominirano za Grumovo nagrado v okviru 47.

Tedna slovenske drame, vzpostavlja povsem svoja pravila, ki se spletajo okrog avtorice (ženskega avtorja), spolnosti, kot jo poznajo ženske, odnosov, kot jih vidijo ženske, in ne nazadnje v realnosti, v kateri sodobne ženske (iz)živijo svoje fantazije. Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da so moški z odgovorom radikalnega feminizma doživeli lastno objektivacijo, a jim protagonistke vseeno puščajo dovolj prostora, da v medsebojnih odnosih razberemo dileme obeh spolov glede partnerskega odnosa, ljubezni, varanja, celo do spovedovanja. Gre za dinamično prepleten diskurz vzporednih zgodb, ki v dialoški in didaskalijski obliki omogoča fleksibilne in odprte režijske rešitve, oblikovanje dramskih vlog, ki so lahko drzne ali pritajene, simbolne ali eksplicitne, surove, in spet romantične. Jabolko – simbol prepovedanega sadeža, spoznanja, svobode in božanskega – v predstavi združuje ženske, žensko in moškega, žensko in svet v čisto erotično igro ter jo tako s plaščem spodobnega spretno obvaruje pred tem, da bi se pogreznila v pornografijo, in to povrh vsega v gledališču, v odprtem diskurzu z gledalcem.