V Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) bodo v četrtek premierno uprizorili predstavo Gluha republika, ki je nastala na osnovi istoimenskega pesniškega dela ukrajinsko-ameriškega avtorja Ilye Kaminskega.

FOTO: Maribor24.si

Po besedah režiserja Andreja Jusa govori o izmišljenem mestu, ki doživi vojaško zasedbo, in odzivu oziroma odporu ljudi.

Pesniško delo Gluha republika Ilye Kaminskega je prevedel Zdravko Duša. V knjižni obliki bo izšlo 15. junija pri založbi eBesede. “Zbirka združuje 57 samostojnih, a v pripoved povezanih pesmi. Vojna in (domnevamo) srednje veliko mesto uokvirjajo zgodbo, ki sproži brutalen vojaški uboj gluhonemega dečka. Nezaslišano dejanje je spričo dvojne nedolžnosti žrtve toliko hujše in sproži nepričakovan, a motivno globoko utemeljen odziv: meščani so nenadoma gluhi in nemi za vse vojaške zahteve in odredbe,” je povedal prevajalec.

Poezijo ohranil na odru

“Ko sem pesniško zbirko prebral, sem videl, da ima potencial za uprizoritev. Blazno me je vleklo v to, da bi jo ponudil prav lutkovnim gledališčem. Pesniška zbirka je sestavljena, kot da gre za dramo. Čeprav to noče biti,” je na današnji novinarski konferenci povedal režiser Jus.

Poezijo je želel v polni meri ohraniti na odru. “Pesniška zbirka je zelo intimistična, rahla, hkrati pa tudi močna in trda. Želel pa sem jo narediti bolj v kabarejsko – pripovedovalski obliki,” je povedal.

Zato je povabil k sodelovanju igralca in glasbenika Jureta Ivanušiča ter izkušeno lutkovno animatorko Metko Jurc. Avtorica vizualne podobe lutk, scene in kostumov je Barbara Stupica. Povedala je, da so predstavo začeli pripravljati še pred trenutno vojno v Ukrajini. “Ko se je vojna zares začela, se je optika povsem spremenila. Drugače razmišljaš o vojni, ko je ta v zraku, kot pa ko je konkretizirana,” je dodala.

Protagonisti v zgodbi so lutkarji. “Oni so pravzaprav edini, ki se upajo upreti vojakom. Umetniki torej tvegajo svoja življenja, da se ohranja v državi občutek, da so še ljudje, ki hočejo živeti svobodno in se borijo za to,” je še povedal režiser.

Pomembna tema je gluhost. Kaminsky je pri štirih letih skoraj popolnoma oglušel. Z družino je takrat živel v Sovjetski zvezi, v Odesi, v njegovih najstniških letih pa so se preselili v ZDA.

Pesniška zbirka kritika zahodnega sveta

Pesniška zbirka je po besedah režiserja Jusa tudi kritika zahodnega sveta. “Predstava govori o vojni, okupaciji, življenju do konca okupacije in nas samih, ki to spremljamo od daleč, iz varnih naslonjačev,” je dodal.

Gluhost je tudi to, ko javnost molče spremlja nasilje. “Molčati in s tem dopustiti nasilje, povzroča nelagodje in očitke vesti. Morda so v trenutkih neposredne izpostavljenosti ti občutki celo neupravičeni, čisto nekaj drugega pa je molk z varne oddaljenosti, pasivnost ob očitni krivici, zgolj zato da ne bi motili lastne lagodnosti,” je ob prevodu zapisal Duša.

Sam Kaminsky poudarja preživetje ljubezni. “Med vojno, kot na primer zdaj v Ukrajini, in tudi v zgodbi pričujoče zbirke se ljudje poročajo in imajo otroke kljub bombardiranju in ubijanju. So zgled, kako človekov duh preživi, kako preživi človekova zmožnost ljubiti – vsemu navkljub, tudi grozljivim razmeram,” je zapisal v predgovoru pesniške zbirke

Igralec Ivanušič, ki je s Polono Janežič tudi avtor glasbe v predstavi, je dodal, da kljub zahtevni tematiki predstava, sicer namenjena odraslemu občinstvu, ni moreča. “Vsaka vojna je seveda moreča. A to je vendarle kabarejska forma. Gre za to, da sta ves čas prisotna ironija in razgaljanje zahodnega sveta preko fiktivne vojne, ki zdaj slučajno sovpada z vojno v Ukrajini,” je povedal.

Dramaturginja v predstavi je Tanja Lužar, lektorica Metka Damjan, oblikovalec svetlobe Gašper Bohinec in oblikovalec zvoka Mitja Pastirk.

STA