Mariborčanka Matea Brečko že dlje časa ugotavlja, da smo Slovenci vedno bolj individualizirani, manjka nam kolektivne zavesti in pozabljamo svojo lastno zgodovino. Zato se je že lani odločila, da bo povezala Slovenke in Slovence, ki živijo doma in kot bi rekla Murat in Jose “pokličmo tud vse Slovence k so v Argentini in drgje, da se vrnejo pod triglav, kjer Slovenci živimo,” pa ne fizično, le duhovno in miselno ter da se na koncu vsi povežemo s pesmijo.

Projekt “Vseslovensko petje s srci”, katerega pobudnica je Matea, bo letos potekalo že drugič, 23. aprila na Jurjevo. “Gre za lep slovenski tradicionalni praznik, ko je Jurih hodil od hiše do hiše in prinašal vejice, ki so veljale za srečo, zdravje in obilje. In če si na tak dan lahko zapojemo ter zaželimo obilja, sreče in zdravja, kaj še želimo lepšega?” se sprašuje Matea, ki je lanski dogodek organizirala iz Norveške, le-ta pa se je odvijal 4. junija. Tudi iz njenega drugega doma, Osla na Norveškem, se je porodila ideja, saj je tam videla ljudi, s kakšnim veseljem častijo svojo kulturo. 

Prepevalo se bo v šolah, vrtich, v službah in doma

V Sloveniji in drugod, kjer se čutijo Slovence, se bo pelo med 10. in 11. uro dopoldan, ne glede na prostor, ne glede na posluh. “Prepevali bodo otroci v razredih vrtcev in šol, zaposleni na delovnih mestih, upokojenci v domovih za ostarele, dobrovoljneži na cesti, sprehajalci psov v parku, tudi tisti, ki bodo doma,” pove Matea ter doda, da se je na njeno pobudo odzvalo že veliko število osnovnih šol in vrtcev. “Pelo se bo od Primorske, Notranjske, Dolenjske, Koroške… dobila sem informacije iz vsakega kotička Slovenije, da so se organizirale šole, vrtci ali cele ustanove. Zelo pridni so bili v Ravnah na Koroškem, kjer se bo zbralo več kot 300 ljudi, ki se bodo zbrali in prepevali na trgih.” 

Matea še razlaga, da sta se na pobudo odzvala tudi župana dveh največjih mest v Sloveniji, mariborska občina bo tako sodelovala kot podpornica projekta, pred Mestno hišo v Ljubljani pa je Zoran Janković dovolil tudi petje. Peli bodo tako tisti s posluhom, kot tisti brez, edino pravilo pa je, da se v javnem prostoru zasliši slovenska ljudska pesem. Projektu se je v Mariboru pridružil tudi Konservatorij za glasbo in balet, ki bo zapel po mariborskih ulicah. In kaj je najpomembneje, Matea bi rada glasbo, stare ljudske pesmi in celotno ljudsko dediščino približala mladim.

In zakaj petje? 

Kot poudarja Matea ima petje na človeka neznanski vpliv. “Znanstvene študije so dokazale, da urvanoteži hemisfere pri človeku, vsi večino dneva razmišljamo z levo stranjo in po podatkih, petje to uravnoteži, kar je danes zelo pomembno.” Petje ustvari tudi boljše vzdušje in energijo. Nekoč so peli povsod, noben državni praznik ni minil brez petja, sedaj pa se to vse bolj pozablja. Kot da nas je postalo sram peti in živeti svojo kulturo. “Velik del našega čudovitega starodavnega ljudskega izročila predstavljajo prav neštete ljudske pesmi, zborovsko petje pa je bilo v preteklosti vselej zelo pomembno, vdajala se mu je celotna skupnost,” je o projektu spregovoril Peter Amalietti. 

Petje očisti pluča nečistosti in obrabljenega zraka, tresljaji lobanje očistijo možgansko tekočino, celotna izkušnja pa je lahko zelo terapevtska. Kot še poudarja Matea ni važno kaj se zapoje, a probajte se spomniti Barčice po morju plava, Kje so tiste stezice, Moj očka ima konjička dva, Regiment po cesti gre ali Žabe svatbo so imele.