Dedinje fotografa Boga Čerina so Fotografskemu muzeju Maribor podarile njegovo umetniško dediščino.

“V izjemno čast in veselje nam je, da so dedinje Boga Čerina muzeju podarile njegovo fotografsko dediščino. Naša kulturna dediščina!,” so zapisali v Fotografskem muzeju Maribor.
Bogo Čerin se je rodil 5. avgusta 1947 v Mariboru. Za fotografijo ga je z zgledom že kot otroka navdušila mama. Z željo, da bi ohranila na fotografijah pomembne in vesele družinske dogodke, si je, kot se je spominjal Bogo Čerin, redno izposojala fotoaparat in fotografirala. K temu je pritegnila tudi sina Boga.

Kmalu je vedel, da bo fotografija njegov življenjski poklic

Čerina sta fotografija in fotografiranje do vstopa v Srednjo tehniško šolo že tako zaznamovala, da si je s pomočjo očeta ob začetku šestdesetih let 20. stoletja kupil kakovosten fotoaparat. Fotografije, ustvarjene s tem fotoaparatom, so ga, kot je omenil ob neki priložnosti, dokončno potegnile v fotografski svet. S fotoaparatom je beležil kroniko razreda, šole in življenja najstnikov, pri tem pa že začel eksperimentirati s fotografskimi tehnikami.

K dokončni odločitvi, da mu fotografiranje postane življenjski poklic, ga je spodbudil vodja fotografskega krožka na srednji šoli, slavist prof. Jože Filo. Mlade navdušene fotografe je vodil skoraj neopazno, jih le spremljal, jim nevsiljivo sugeriral, kaj naj fotografirajo in kako, zato so se pravzaprav počutili kot samostojni fotografski ustvarjalci. V tem času se je Čerin poglabljal tudi v teorijo fotografiranja in fotografije. »To je bilo večkrat moje edino branje pred spanjem,« je povedal.

Dokumentiral mariborsko študentsko življenje

S pričetkom študija na Višji tehniški šoli v Mariboru se je zapisal dokumentarni fotografiji. Začel je sodelovati s študentskim listom Katedra, kjer je sčasoma postal urednik fotografije. Po njegovi zaslugi je ostalo dokumentirano zelo razgibano mariborsko študentsko življenje druge polovice šestdesetih let 20. stoletja.

Vsakdanji kruh si je pričel služiti kot fotoreporter Večera. V sedemdesetih letih je presedlal k osrednjemu slovenskemu časniku Delo, kjer je ostal četrt stoletja. Njegovih fotografij ne najdemo samo v časniku Delo, temveč tudi Delovih v revijah Jana, Teleks, Stop in od začetka izhajanja tudi v slovenskem časniku Slovenske novice. Med drugim je objavljal v Večerovi najbolj brani jugoslovanski reviji Kaj. Njegove dokumentarne in umetniške fotografije so bile objavljene tudi v zagrebškem Startu.

Fotografske ambicije so izpolnili ženski akti

Bogo Čerin je v dokumentarno fotografijo zavestno vključeval nenavadne motive, kot so ekstremne situacije v človeškem življenju, najočitneje izražene v športu in v najbolj nesrečnih trenutkih na cestah. Pazil je na kompozicijo in estetiko motivov, saj je vedel, da edino to vzbudi pozornost občinstva.

Njegove fotografske ambicije je povsem izpolnila umetniška fotografija ženskih aktov. Bila je nadaljevanje njegovih reporterskih posnetkov žena v življenjskem okolju, ki do njih ni bilo vedno najprijaznejše. Z umetniško fotografijo aktov je postavil spomenik ženskosti in ženski lepoti.

Zaznamoval družabno življenje in razvoj fotografije v Mariboru

Čeprav morda sam ni bil takega mnenja, je tudi njegova reporterska fotografija močno zaznamovala dogodkov in prireditev polno življenje v severovzhodni Sloveniji od sredine šestdesetih let 20. stoletja do začetka novega stoletja. Skoraj ni bilo dogodka, ki ga ne bi skozi svoj objektiv za zgodovino ohranil Bogo Čerin.

Bogo Čerin je na Pedagoški fakulteti v Mariboru med letoma 1989 in 2006 predaval fotografsko oblikovanje. Bil je med pobudniki ustanovitve Fotogalerije Stolp v Mariboru in od začetka do leta 1994 tudi njen vodja. Bil je član Fotokluba Maribor in njegov dvakratni predsednik, med letoma 1978 in 1983 ter od 1995 do 2002. Postal je tudi član umetniškega sveta Fotografske zveze Slovenije ter častni član številnih društev in fotografskih zvez. Med najprestižnejšimi je bilo njegovo članstvo v Londonskem salonu fotografije, v katerega je bil sprejet leta 2000 kot prvi mojster fotografije iz Slovenije. Kot uglednega mednarodnega fotografa so ga vabili v žirije mednarodnih fotografskih razstav.

Prejemnik mnogih nagrad

Za svoje umetniške dosežke je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Mednarodne fotografske zveze (FIAP). Leta 2000 je francoska fotografska revija Photo med 40.000 prispelimi fotografijami iz 70 držav uvrstila Čerinove fotografije v finalni zbor. Prav tako so se njegove fotografije uvrstile v finale na fotografski razstavi v Tokiu leta 2001.

Mojster umetniške fotografije Bogo Čerin je pripravil več kot štirideset samostojnih razstav in z njimi gostoval v številnih evropskih državah in drugod. Udeležil se je tudi več kot 560 skupinskih razstav in razstavljal na štirih celinah. Za svoje fotografsko umetniško ustvarjanje je prejel mednarodni naziv mojstra umetniške fotografije. Maribor se je njegovemu umetniškemu opusu poklonil leta 1997 s podelitvijo Glazerjeve listine za številne izjemne uspehe na fotografskih razstavah doma in v tujini. Spadal je med mednarodno uveljavljene fotografe. V zgodovino fotografije se je zapisal z umetniško fotografijo ženskega akta. Umrl je 19. julija 2017 v Mariboru.

 

Mira Grašič