Gre za tretjo pesniško zbirko, zato je po besedah avtorice, navdih ves čas prisoten. “Včasih so to kakšni zunanji dogodki, včasih zgolj notranji vzgib. Potop v spomin, otroštvo, ali čista impresija, doživetje trenutka. Težko bi izpostavila nekaj določenega. Pišeš in pride čas, da pesmi pošlješ med ljudi,” opisuje Mojca Andrej.

Avtorica, ki sicer ustvarja tudi pesmi za otroke, pravljice in kratke zgodbe, se sprašuje koliko ljudi sploh bere poezijo in ali ima ta moč, da nagovori človeka. Pri ustvarjanju lastnih literarnih del tako ne razmišlja o točno določeni strukturi bralca, ki naj bi mu bilo delo namenjeno, ampak dogodke prepušča toku časa.

Pesmi so neke vrste ostanki zvezde

Literarna zbirka, ki jo je pri Založbi Litera izdala Andrejeva, ima pomenljiv naslov Ostanek umrle zvezde, kar je opisal Vinko Möderndorfer v spremni besedi h knjigi: »… pesmi so v resnici neke vrste ostanki zvezde, ki je implodirala, se zgostila vase … Pravijo, da je smrt zvezde nekaj mogočnega, neopisljivo lepega, eksplozija, ki eksplodira vase, ki se zgosti v jedro … In kaj ostane po takšnem izbrisu? Morda duh? Spomin? Nekaj nesnovnega. Nekaj, narejeno iz meglic spomina. Pesem. Ja, pesem je v resnici nekaj takšnega, kot ostanek zvezde, ki je silovito umrla.«

Zbirka je namreč naslov dobila po istoimenski pesmi, saj je vesolje ena izmed tem, ki jih prevprašuje tudi Andrejeva: “Zbirka je dobila naslov po istoimenski pesmi. Veliko razmišljam o vesolju tam zunaj in o tem notri, v nas, kam gremo in od kod smo prišli. Res da velja prah si in v prah se povrneš, ampak ideja, iskrenje v glavi je tisto, ki zmore prah povezati v nove oblike”.

Ostanek umrle zvezde

Ostanek umrle zvezde sem.

Drsim po hrbtu.
Voda, ujeta v kožo,
je moje telo.
Moje telo je morje.

Raztegujem svoja jadra.
Luske na gladini krožijo.
Alge in svinčeni vojaki
stražijo pred oblaki.

Na belem si odpočijem.
Ostanek umrle zvezde sem.

Gledam v zoglenelo temo.
Skozi široko odprte oči
sence prihajajo
na dolgi obisk.

Slekla bom žarčenje.
Ostala gola. Čisto gola.
Ne bom vlekla kože čez obraz.
Gola, čisto gola krožim.

Iztirila bom.

Pesniška zbirka je sestavljena iz sedmih sklopov, a ne po naključju, saj ima število sedem po besedah avtorice mnoge simbolne pomene, je skrivnostno, mistično. Vsak sklop ima svojo prevladujočo temo, čeprav se teme vseh vsekakor prepletajo skozi vse pesmi, sklopi pa so tudi poimenovani. “V prvem sklopu so sicer pesmi brez imena in jih je šest … Tudi Bog na začetku, ko je ustvarjal svet, najprej ni imel imena prvega sklopa. K temu prvemu sem dodala še šest sklopov: Okus po soncih, Punčka z marjeticami, Stoletni spanec, Med nama, Skozi mesto, Barve ljubezni,” pojasnjuje avtorica.

Ne manjka niti humor

Vinko Möderndorfer, ki je v spremni besedi poskušal pojasniti, odkod pravzaprav ostanki umrle zvezde in kakšen je njihov pomen v literarnem delu Mojce Andrej, nadalje v spremni besedi ugotavlja tudi, da v pesmih ne manjka humorja, saj je ” pomemben in zelo izviren humor, ki ga pesnica Mojca Andrej neprestano in zelo uspešno vpleta v svoje pesmi. Pravzaprav je humor, nenavadne in na poseben način duhovite besedne zveze in metafore, osnovna značilnost njene poezije. Seveda ne gre za enostaven humor, prej za nekakšno ironijo, tudi cinizem, pa spet za dobrohotno dovtipnost …,« razlaga Möderndorfer.

Pravzaprav je humor, nenavadne in na poseben način duhovite besedne zveze in metafore, osnovna značilnost njene poezije. Seveda ne gre za enostaven humor, prej za nekakšno ironijo, tudi cinizem, pa spet za dobrohotno dovtipnost.

Avtorica pojasnjuje, da humor v delih ni prisoten namenoma, ampak navsezadnje razumevanje prepušča bralcem, ki lahko tudi sami poskusijo odgovoriti, kaj zanje pomenijo ostanki umrle zvezde.