Danes, v torek 3. septembra, se bo ob 17. uri v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor, odvijal dogodek Zasedanja s knjigami. Tokrat bodo obravnavali knjigo dr. Mojce Ramšak Zdravje in bolezen na Pohorju.

Na tokratni predstavitvi Zasedanja s knjigami bodo sogovorniki razdelali knjižno noviteto Zdravje in bolezen na Pohorju, ki jo je napisala dr. Mojca Ramšak. Z avtorico se bo pogovarjal Stane Kocutar, predstavila pa jo bo dr. Jerneja Ferlež. Dogodek bo potekal v okviru projekta Univerzitetne knjižnice Maribor – Zasedanja s knjigami.

Medicina prepletena z zgodovino in etnologijo

Knjiga Zdravje in bolezen na Pohorju je vsestransko izčrpna knjiga, ki se uvršča na področje zgodovinskohumanistične medicine, predvsem na območju predalpskega pogorja na Štajerskem. “Obravnava kulturno-medicinsko dediščino v predindustrijski dobi do prve polovice 20. stoletja in jo vešče prepleta z etnološkimi, antropološkimi, literarnimi, zgodovinskomedicinskimi in javnozdravstvenimi viri ter terenskimi podatki,” književno delo opisujejo organizatorji.

Besedilo orisuje splošno zdravstveno stanje Pohorcev, kjer pisateljica izpostavi najpogostejše bolezni, epidemije, invalidnosti in načine skrbi za ostarele. Dotakne se tudi gospodarskih in kulturnih razlogov, ki so vzrok za takšne razmere v zdravju. V navezavi s počutjem se avtorica prav tako ukvarja z duhovnim svetom Pohorcev, z religioznostjo s poganskimi prvinami čaščenja, z vero v krščanskega Boga in magijo, ki je bila pomembna pri lajšanju zdravstvenih težav. V delo so vpletene tudi zanimivosti, denimo opuščene metode zdravljenja, ki so podkrepljene s slikovnim gradivom.

Opis dela po besedah Založbe Pivec: Avtorica pri tem vešče prepleta zgodovino medicine in veterine z etnologijo, jih križa s slikovitimi podatki iz književnosti, oplemeniti s povednimi fotografijami in izpovedmi ljudi, ki so opisovali, kakšne bolezni so imeli in kako so jih zdravili. Vpogled v njihove izpovedi je dragocen, ker kaže na medicinsko in duhovno obzorje ter stopnjo razgledanosti, osvetli, kako ljudje razumejo in sprejmejo svojo bolezen ter zdravljenje, zlasti pa opozori na boleče pomanjkanje zdravnikov v preteklosti, na neenak dostop do njih oziroma na odsotnost ali veliko oddaljenost zdravstvene pomoči za večino Pohorcev. Taka zasnova knjige se je oblikovala ob množici pregledno razprostrtih virov ter zaradi avtoričine skrbi, da se bomo zaradi vse večje nedostopnosti sodobne medicine in varčevanja na račun zdravja ljudi, spet vrnili v obdobje samopomoči. Uvodni moto, ki je hkrati rdeča nit, nas opominja, da je bila vsaka preteklost nekoč sedanjost ter da je treba preteklost razumeti v vseh njenih kontekstih, ne pa nanjo gledati zviška. Daljnosežni pomen te monografije je vsestransko povezovanje in prelivanje znanj med humanistiko in medicino, ki povečuje možnosti za bolj pozorno, sočutno, skrbno in zaupanja vredno ravnanje z bolniki ter za humanizacijo zdravstva na splošno.