Poletje je čas za potovanja. Pa ne le človeški popotniki, tudi umetnine se poleti pogosto podajo na obisk razstavišč doma in drugod. Po lanskoletnem gostovanju Zorana Mušiča na Dunaju, Ivane Kobilce v Ljubljani, Else Kasimir Oeltjen na Ptuju ter ekspresionistov v Kostanjevici na Krki, dela iz Zbirke Umetnostne galerije Maribor tudi letošnje poletje gostujejo na razstavah v Sloveniji in tujini.

V matični galeriji na Strossmayerjevi ulici pri mariborski tržnici si lahko le še do 4. avgusta obiskovalci ogledajo veliko pregledno razstavo prve dame mariborske in slovenske fotografije Zore Plešnar, ki je pred kratkim dopolnila 94 let. Poletje bodo v galeriji nadaljevali v znamenju fotografije tudi v drugi polovici, saj se 23. avgusta tam obeta otvoritev razstave ptujskega fotografskega mojstra Stojana Kerblerja.

Samo še do 4. avgusta lahko v UGM obiščete razstavo mariborske fotografinje Zore Plešnar.

Ob tem galerija poletnim obiskovalcem ponuja tudi prav posebno priložnost. In sicer je na poletni prodajni razstavi Papirnate zadeve mogoče kupiti dela obetavnih in uveljavljenih slovenskih umetnikov. Cene so dostopne, od 1 do 300 evrov, da lahko prav vsak ponese nekaj posebnega v svoj dom. Razstava je nastala v okviru projekta Art for Sale, ki je v sodelovanju med galerijo in mariborskim Centrom za kreativnost v fokus postavil stanje slovenskega trga z umetninami.

Na prodajni razstavi Papirnate zadeve lahko poiščete, izberete in kupite najljubše umetniško delo slovenskih avtorjev. foto Janez Klenovšek

Največja razstava naše dediščine v tujini

Zbirka UGM obsega skoraj 7000 umetniških del, od Groharjeve Kapelice iz leta 1907 do najsodobnejših video del. Slednja so nedavno gostovala v Bangkok Art and Culture Centre (BACC) na Tajskem, bolj klasična dela pa lahko vso poletje najdete na številnih gostovanjih po Sloveniji in Evropi, od Prage do Arboretuma Volčji Potok.

V Arboretumu Volčji Potok so v fokusu dela slikark Henriete in Avguste Šantel z motiviko poletnega cvetja.

V ljubljanski Moderni galeriji je do septembra na ogled razstava Na robu, ki pripoveduje zgodbo o umetnosti v času Kraljevine Jugoslavije. UGM se tam predstavlja z deli slikarjev Zorana Mušiča, Karla Jiraka in Ivana Kosa. Kos je sicer avtor najbrž najbolj ikonične slike v zbirki galerije, Deklice z oranžo, ki so jo nekateri oklicali za Mono Lizo Umetnostne galerije Maribor. Najbrž zaradi njenega skrivnostnega pogleda. Ta bo to poletje lahko očaral obiskovalce razstave Impresionizem od zore do mraka: Slovenska umetnost 1870–1930 na gradu Hradčani v Pragi, kjer se najpomembnejšim slovenskim delom iz tega obdobja pridružujejo tudi dela slikarke Ivane Kobilce in kiparja Franca Bernekerja iz Zbirke UGM. Praško razstavo so organizirali v Narodni galeriji, direktorica dr. Barbara Jaki pa je povedala, da »gre za največjo razstavo naše dediščine v tujini kadar koli. Velika čast za nas je, da nismo sami ponujali razstave, ampak da so nas Čehi povabili k sodelovanju.«

Skrivnosti pogled Deklice z oranžo slikarja Ivana Kosa zapeljuje obiskovalce na praškem gradu. foto Damjan Švarc

Dravski most Karla Jiraka iz leta 1935 zastopa mariborske barve na razstavi o umetnosti v času Kraljevine Jugoslavije v Moderni galeriji. foto Damjan Švarc

Prav tako na Češkem, v Kutni Gori, pa gostuje razstava slovenskega ekspresionizma, ki so jo lani pripravili v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. UGM na razstavi sodeluje z deli iz grafične mape Stari Maribor Frana Stiplovška in kipom Toneta Kralja. Direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga gostovanja v tujini pozdravlja, zaveda pa se tudi, da prostorska stiska, ki galerijo bremeni že dobro desetletje, pomeni, da je zbirka manj dostopna domačemu občinstvu:

»Uvrstitev del iz Zbirke UGM v pomembne umetnostnozgodovinske preglede in prestavitve Slovenije v tujini pomeni veliko priznanje kakovosti in prepoznavnosti naše zbirke. Veseli smo, da lahko vrhunska dela iz naše zbirke krožijo med ljudmi, čeprav sami žal nimamo prostorskih pogojev, da bi bila Zbirka UGM stalno na ogled domači publiki. Vrzel zapolnjujemo s cikličnimi postavitvami manjših razstav v prostoru UGM Kabinet, ob tem pa si želimo, da bi lahko kmalu zasnovali stalno postavitev zbirke v velikem obsegu. Takem, kot si ga Zbirka UGM tudi zasluži.«

Na razstavi Obrazi ekspresionizma v češki Kutni Gori je na ogled tudi lesen kip Glad Toneta Kralja iz leta 1920. foto Damjan Švarc

Onkraj galerijskih zidov

V Umetnostni galeriji Maribor pa so letos začeli tudi s prav posebnim novim projektom, ki so ga poimenovali Zbirka UGM pod lupo. S tem projektom želijo dela iz Zbirke UGM ponesti izven okvirjev galerijskih razstavišč in jih narediti dostopne tudi za tisti del javnosti, ki ga v galerijo ne zanese tako pogosto. Prvič so se povezali z Arboretumom Volčji Potok, kjer so ob tamkajšnji razstavi hortenzij izpostavili slike Henrika in Avguste Šantel, na katerih so upodobljene hortenzije in drugo poletno cvetje.