Med 11. in 14. septembrom 2019 bo v Mariboru potekal že deseti, jubilejni Bienale lutkovnih ustvarjalcev. Festival vsaki dve leti predstavi najboljše lutkovne predstave, ki nastajajo v Sloveniji, domači in tuji strokovni javnosti. Strokovna žirija bo podelila nagrade festivala, podeljene pa bodo tudi Pengovove listine in Klemenčičeva nagrada, najvišja stanovska nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva.

Tokrat je selekcijo opravila Nika Leskovšek, po ogledu 64 predstav je v tekmovalni program uvrstila enajst predstav. Selektorica je zapisala: “Iskala sem predstave, v kateri prihaja lutkovni medij do izraza v vsej svoji avtonomnosti, kjer je bil jasno razviden interes, tako zanimanje kot radovednost ustvarjalcev pri raziskovanju zmožnosti lutkovnega medija v najširšem pomenu besede, kjer so z izvirnostjo in kreativnostjo izkoriščali vse potenciale lutkarstva, gledalcem pa odkrivali sveže načine njegove prikaznih zmožnosti in uporabe.” Ob tekmovalnih pa je izbrala še pet predstav v spremljevalni program. Pravi, da so vse predstave angažirane – ukvarjajo se z življenjem na načine, da osvetlijo pereče teme ali izobrazijo o danes aktualnih temah. Glede na izbor je mogoče “videti, kaj po meni slovensko lutkarstvo danes,” še doda Leskovškova.

Festival predstavlja izbor iz produkcije slovenskega lutkovnega gledališča, možnost primerjave, strokovne izmenjave in druženja. Gre za osrednji nacionalni festival, ki si zadaja nalogo predstavitve slovenskega lutkovnega ustvarjanja širši domači in mednarodni strokovni javnosti (selektorjem, organizatorjem in direktorjem tujih festivalov in gledališč, kritikom in drugi zainteresirani javnosti), izmenjave znanj in izkušenj, prikaza najzanimivejših vsebin in nagrajevanju najboljših stvaritev. Je praznik lutkovne umetnosti in promocija le-te.

V sklopu festivala bodo izvedli strokovni posvet Prostori lutkovnega raziskovanja, kjer se bodo ukvarjali z zagatami in izzivi kot potenciali novih lutkovnih poti, pripravili pogovore o predstavah, pripravili dve razstavi, Kritiško-novinarski seminar in omogočili strnjen vpogled v lutkovno dogajanje zadnjega obdobja.

V okviru festivala poteka tudi “showcase”, namenjen mednarodni strokovni javnosti; več kot dvajset tujih predstavnikov lutkovnih festivalov in gledališč bo spremljalo dogajanje na Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.

Nevladne scene skorajda ni več

Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije je osrednji nacionalni lutkovni festival, ki ga prirejata Ustanova lutkovnih ustvarjalcev (ULU) in v zadnjih letih Lutkovno gledališče Maribor (LGM). Letošnji izbor po besedah predsednika ULU Anžeta Viranta odraža stanje na slovenski lutkovni sceni, na kateri imata primat obe institucionalni gledališči, medtem ko neinstitucionalna gledališča nastopajo le kot koproducenti. “Ni več čiste nevladne scene,” je povedal.

To je po njegovih ocenah predvsem posledica dejstva, da so finančne spodbude za nevladne lutkarje zelo redke, zato lahko ti preživijo le s sodelovanjem z institucionalnimi gledališči. “Res sreča, da so se institucije bolj odprle zanje,” je dejal. Po besedah direktorice LGM Katarine Klančnik Kocutar imajo s tem koristi tudi institucije. “Na obeh straneh je to enačba z dobičkom,” je dejala.

Nagrade za najbolj uspešne

Bienale je po besedah direktorice priložnost, da se predstavi smetano produkcije slovenskega lutkovnega gledališča, obenem pa nudi možnost primerjave, strokovne izmenjave in druženja. Velikokrat je predstavitev na festivalu tudi “okno v svet”, saj gosti direktorje tujih festivalov in gledališč, ki si tako lahko na enem mestu ogledajo najnovejšo slovensko produkcijo. Letos pričakujejo več kot 20 tujih gostov. Klančnik-Kocutarjeva je izpostavila tudi, da je prav Maribor mesto, ki je izredno povezano z lutkami – predstave so vselej polne in obiskovalci se vedno vračajo; mesto z lutkarstvom živi že vrsto let in je zato več kot primerno, da gosti festival takšnega kova.

Bienale se bo začel v sredo s predstavo Škrt škrt kra čof! Lutkovnega gledališča Ljubljana v režiji Ivane Djilas in odprtjem razstave Danijela Demšarja, zaključil pa v soboto s podelitvijo nagrad. Ob tej priložnosti bodo podeljene tudi Pengovove listine in Klemenčičeva nagrada, ki je najvišja stanovska nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva. Prejmeta jo Breda in Tine Varl, lutkarja, režiserja in pedagoga, umetniški vodji LGM ter snovalca koncepta mednarodnega lutkovnega festivala Poletni lutkovni pristan.

Tekmovalni program bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija

Predstave v tekmovalnem programu bodo ocenjevali strokovnjaki iz področja gledališke umetnosti. Med njimi bo tudi Kalle Nio, finski vizualni umetnik in režiser deluje na presečišču gledališča, vizualne umetnosti, filma, umetnostne zgodovine, cirkusa in čarovnije. Sodi med najvznemirljivejše sodobne ustvarjalce tudi na področju lutkovne umetnosti.

Slovenske strokovnjake bosta zastopala Danijel Demšar, ilustrator, grafik, slikar in lutkar, prejemnik Levstikovih nagrad in nagrad Hinka Smrekarja, kot scenograf in avtor likovnih podob lutkovnih predstav je ustvarjal predvsem v Lutkovnem gledališču Ljubljana in v Mini teatru ter Blaž Lukan, visokošolski učitelj za področje dramaturgija in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Bil je umetniški vodja v gledališču Glej in v SLG Celje; uveljavil se je predvsem kot gledališki kritično-analitični kronist in teoretik; je tudi  esejist, pisec leksikonov, priročnikov, delovnih zvezkov za osnovne šole, dramatizacij in avtorskih besedil, izdal je več pesniških zbirk.

Program je na voljo TUKAJ.