Lačni Franz, kultna slovenska rock skupina, ki jo je konec sedemdesetih let ustanovil karizmatični pevec in tekstopisec Zoran Predin, je postala sinonim za hudomušno družbeno kritiko in zabavno kritično rock glasbo. Skupina velja za del t.i. svete trojice slovenske rock glasbe, skupaj z Buldožerjem in Pankrti, ki so prav tako presegli zgolj rock žanr z globljimi družbenimi in političnimi sporočili. Z edinstveno kombinacijo humorja, satire in prodornih družbenih komentarjev je Lačni Franz skozi desetletja oblikoval izjemno zapuščino, ki še danes odmeva med starimi in novimi generacijami ljubiteljev slovenske glasbe. Njihova glasba je več kot le rock – je pronicljiv komentar časa, ki ga lahko užijemo v lahkotnem Martinovem vzdušju.

Zgodovino skupine povezuje duhovita kritika in neposrednost

Lačni Franz, ustanovljen leta 1979 v Mariboru, je kmalu po nastanku prevzel srca poslušalcev s svojim nepopustljivim pristopom do glasbe. Zasedba se je takrat sestajala iz več ikoničnih članov, med katerimi je bil Predin glavni pisec besedil in vodja skupine. Njihov prvi nastop je bil oktobra 1979 na Drugi gimnaziji v Mariboru. Prvi večji uspeh pa so dosegli že dve leti pozneje, leta 1981, ko so na Festivalu mladina v Subotici v Srbiji prejeli nagrado za interpretacijo pesmi Šank Rock. V istem letu so prejeli tudi nagrado Sedmih sekretarjev SKOJ-a, kar je še dodatno utrdilo njihov položaj na glasbenem prizorišču, saj je predstavljalo pomembno priznanje za kulturno in umetniško ustvarjanje v nekdanji Jugoslaviji. S svojo nepozabno energijo so uspešnice, kot so Praslovan, Na svoji strani, Naša draga Lidija in Ne mi dihat za ovratnik, hitro našle pot do občinstva in se zapisale med brezčasne hite. Prav te pesmi so poskrbele, da je Lačni Franz postal glas generacije, ki si je želela več iskrenosti in duhovite družbene refleksije v kulturi tistega časa.

[[image_1_article_71622]]

Njihov prvi album Ikebana je dosegel velik uspeh in z njim je skupina Lačni Franz napovedala svoj velik prihod na glasbeno prizorišče. Ta uspeh so nadgradili z novimi albumi, kot sta Adijo pamet in Ne mi dihat za ovratnik , s katerimi so še naprej razvijali svojo izjemno zmes satire, politične kritike in lahkotnega humorja. Skupina je na tak način ustvarila prostor za glasbeno izražanje, ki je bilo hkrati zabavno in razmišljajoče – nekaj, kar je tiste čase dvignilo kakovost slovenske rock glasbe na novo raven.

Pristnost in domačnost Lačnega Franza v duhu Martinovega

Vsako leto tudi Slovenci praznujemo Martinovo, čas, ko v Sloveniji poteka tradicionalno slavje novega vina. Martinovo s svojo sproščenostjo in praznovanjem domačnosti odlično sovpada s slogom glasbe, ki jo je ustvarjal Lačni Franz – glasbo, ki je polna humorja, zavedanja in sproščene družbene kritike. V tem času se Slovenci zbirajo, nazdravljajo in se veselijo ob poslušanju domačih zvokov, zato je glasba Lačnega Franza izvrstna izbira za Martinovo slavje. Čeprav se je originalna zasedba razšla, Zoran Predin še naprej ohranja zapuščino skupine. Njihova dediščina danes služi kot stalni opomnik, da je humor lahko močno orodje za razkrivanje resnic, ki jih je težko izreči drugače.

Kot uredniški izbor za Martinovo izpostavljamo pesem Praslovan. Gre za skladbo, ki na humoren način raziskuje identiteto, družbene norme in stereotipe, kar se lahko lepo poveže z vzdušjem Martinovega, kjer se poudarja pristnost, tradicija in identiteta. Pesem je primerna za praznično vzdušje, saj spodbuja razmislek o slovenskem duhu in značaju, vse skupaj pa zapakira v humoren kontekst, ki se odlično ujema z lahkotnim Martinovim vzdušjem. S svojo liriko in humorno predstavitvijo vprašanj identitete in kulturnih posebnosti je Praslovan popolna pesem za te praznične dneve, saj hkrati raziskuje slovensko bit in odkriva absurdnosti, ki zaznamujejo sodobno družbo. Ko ob kozarcu vina poslušamo Lačnega Franza, se njihova glasba spremeni v nekakšen "soundtrack" pristnega, slovenskega trenutka.

[[image_2_article_71622]]