V župnišču v Malečniku, ki je po ugotovitvah priznanega umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka stalo že vsaj leta 1338, so včeraj (v ponedeljek) otvorili Glaserjev salon z galerijo umetniških del. Otvoritev je sovpadala z 215. obletnico rojstva Marka Glaserja, po katerem se salon tudi imenuje, in s 30-letnico slovenske samostojnosti. To je prva umetnostna galerija v kraju, ki bo dopolnjevala siceršnjo turistično ponudbo, ki jo kraj že ponuja. Z vidika arhitekturne stroke govorimo o izjemni umeščenosti galerije v historično stavbo z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino, ki s celotnim kompleksom po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavlja izjemen primer bogate raščene arhitekture.

Salon v župnišču je opremil duhovnik, pesnik in pisatelj Marko Glaser

V župnišču je bil že doslej salon, ki pa je služil internim namenom. Ker ga je preuredil (v njem je še ohranjen intarzični parket) in opremil prav Marko Glaser, so salon poimenovali po njem. Marko Glaser je bil duhovnik, pesnik in pisatelj (Smolnik nad Rušami, 1806– Malečnik (Gorca), 1889). Je nesporno ena najpomembnejših osebnosti tako za slovensko kot tudi avstrijsko Štajersko in Koroško, saj mu je škof Anton Martin Slomšek, s katerim sta bila osebna prijatelja, zaupal največjo skrb pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. Zaradi izrednih zaslug je Slomšek cesarju predlagal, da Marka Glaserja povzdigne v naziv častnega kanonika. Svoj predlog je utemeljil z besedami, da je prav Glaser eden največjih dobrotnikov in pospeševalcev tega za cerkev in državo tako imenitnega dejanja. Visoko odlikovanje je s cesarskega dvora prišlo 6. novembra 1859, le dva meseca po tem, ko je Slomšek zasedel škofijski sedež v Mariboru.

Posledično je Glaser zaslužen za to, da je Maribor ostal slovenski, da ima akademske ustanove, ki so se skozi zgodovino razvile do te mere, da govorimo danes v Mariboru o superračunalniku, ki spada med 50 najmočnejših na svetu.

Slomšek je Glaserja še prej, 1. septembra 1859 imenoval za sodnika pri cerkvenem sodišču v Mariboru. Posledično je Glaser zaslužen za to, da je Maribor ostal slovenski, da ima akademske ustanove, ki so se skozi zgodovino razvile do te mere, da govorimo danes v Mariboru o superračunalniku, ki spada med 50 najmočnejših na svetu. Marko Glaser je bil odlikovan tudi z viteškim križcem reda Franca Jožefa.

Glaser je v Malečniku pustil velik pečat

Marko Glaser je v Malečniku (župnik pri nas od 1843 do 1889) in širše pustil ogromen pečat. Pozidati je dal kapelice znamenitega križevega pota na Gorco, furlanski slikar Brollo je v njegovem času poslikal tako župnijsko kot romarsko cerkev Matere božje na Gorci (štajerski gotski biser), obnovil je oltarje, prenovil župnišče in gospodarsko poslopje, bil je med začetniki šmarnične pobožnosti na Slovenskem. Prizadeval si je za to, da bi tudi dekleta prišla do izobrazbe in v ta namen zgradil samostan in iz Eggenberga v Malečnik pripeljal šolske sestre, ki so začele z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo. Za kmete je prirejal sadjarske tečaje in sploh bil prenovitelj duhovnega in kulturnega življenja v kraju in tudi izven njega.

V salonu bo na ogled stalna razstava

Glaserjev salon in oba predprostora s stopniščem sta bila v letošnjem obnovljena, obnova pa je potekala pod vodstvom Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine – enota Maribor. Historični elementi prostorov so se restavrirali. V Glaserjevem salonu z galerijo je razstavljenih preko 20 umetniških del iz 17., 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom. V Glaserjevem salonu bo stalna razstava, medtem ko bo v galerijskem delu možnost za občasne razstave. Glaserjev salon z galerijo bo namenjen organiziranju koncertov komornih zasedb.

V Glaserjevem salonu z galerijo je razstavljenih preko 20 umetniških del iz 17., 18. in 19. stoletja s pripadajočim pohištvom.

V Glaserjevem salonu z galerijo so bila na otvoritvi premierno na ogled postavljena restavrirana dela umetnikov iz prej omenjenega obdobja, kot so Franc Ksaver Nager, Matija Pavel Zeldner, Jožef Ernst Tunner in Fortunat Bergant, ki so del župnijske stalne zbirke in njena last. Med upodobitvami slik so doprsni portreti župnikov Marka Glaserja (1843-1889), Gašparja Harmana (1817- 1834) in Matije Breznika (1801-1817). Slednja dva sta z vidika poznavanja osebnosti dragocena v toliko, ker sta nastala še pred nastankom fotografije in sta edini upodobitvi svojega časa. V zbirki slik pa imajo med drugimi še recimo grško princeso Filomeno (291-304), mučeništvo sv. Ahaca in tovarišev ter upodobitve Marije in svetnikov.

Izkazalo se je, da Jožef Ernst Tunner ni avtor Glaserjevega portreta

Med restavriranjem Glaserjevega portreta je prišlo aprila 2021 do nepričakovanega odkritja. Slovenski biografski leksikon je avtorstvo slike pripisoval umetniku Jožefu Ernstu Tunnerju, vendar se je izkazalo, da to ne drži. Na portretu je namreč zapisana letnica 1878, kar je eno leto za tem, ko je J. E. Tunner že umrl. Župnijski upravitelj v Malečniku dr. Sebastijan Valentan je odkril, da je portret signiran kot Sylv. Tunner. Gre namreč za Tunnerjevo hčerko Silvio Tunner, ki je prav tako bila slikarka. To odkritje je izredno dragoceno za umetnostno zgodovino. Da gre za zgodovinsko pomembnost dogodka govori tudi dejstvo, da so bile slike dolgo časa v glavnem shranjene v depojih oz. v za javnost nedostopnih mestih. O njih so obstajali zgodovinski viri, vendar slik ni bilo mogoče videti. Nekatere so skozi stoletja kljub vsemu ostale dobro ohranjene, druge pa so bile prav za namen otvoritve restavrirane v celoti. Prvič so vse hkrati razstavljene, opremljene z razlago in na ogled javnosti. Restavratorsko-konservatorske posege na slikah sta v glavnem opravila akademski slikar in restavratorskokonservatorski svetnik mag. Bine Kovačič, sicer sodelavec Restavratorskega centra Slovenije, in Silvana Veić.

Na ogled je tudi mašni plašč Marka Glaserja

Del razstave je tudi izredno dragocena tkanina – mašni plašč Marka Glaserja, ki ima z zlatimi nitmi izvezene njegove inicialke. Figuralika na njegovi hrbtni strani je barvna vezenina, na enem mestu pa se je ohranil celo izjemno kvaliteten akvarel. Omenjeni mašni plašč je restavrirala dr. Eva Ilec, konservatorskorestavratorska svetnica in vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Ilčeva velja za vodilno strokovnjakinjo na področju restavriranja tekstila pri nas, saj je med drugim restavrirala zbirko koptskih tkanin (3. do 10. stol.) in baročno tapiserijo Figuralni prizori pred arhitekturo (Belgija).

Salon je ministrstvo opredelilo kot projekt, utemeljen z javnim interesom na področju kulture

Glaserjev salon z galerijo bo poleg kakovostne umetniško-kulturne vrednosti ponujal možnost za izobraževanje in spoznavanje umetnosti določenega časovnega obdobja, kar bo vsekakor pomemben doprinos za kraj in slovenski prostor, prav tako pa bo v njem priložnost za povezovanje in čezmejno sodelovanje med narodi, saj so umetniki, ki so avtorji umetniških del, bili tudi avstrijskega porekla, na slikah pa so
upodobljene osebnosti iz Japonske, Grčije in Egipta. Galerija na široko odpira svoja vrata. Prostor bo nudil priložnost otrokom, da se bodo tudi sami poizkusili v umetniškem ustvarjanju, pa tudi odraslim, saj v njem že načrtujejo raznovrstne delavnice.

Otvoritev Glaserjevega salona z galerijo je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije opredelilo kot projekt, utemeljen z javnim interesom na področju kulture.

Otvoritev Glaserjevega salona z galerijo je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije opredelilo kot projekt, utemeljen z javnim interesom na področju kulture, in dodalo, da smo tako v regionalnem, državnem kot mednarodnem prostoru prepoznani kot pomembna institucija, ki s svojo nepremično in premično kulturno dediščino pomembno prispevamo k zgodovinski in umetnostno-zgodovinski prepoznavnosti slovenskega dela Štajerske.

Otvoritev je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja

V kulturnem programu na otvoritvi so sodelovali učenci Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška iz Maribora. Zgodovinsko pomembno Glaserjevo vlogo pri prenosu škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor je predstavila arhivistka mag. Lilijana Urlep (Nadškofijski arhiv Maribor), razstavljena umetniška dela pa je predstavil kustos naše razstave in muzejski svetnik dr. Ferdinand Šerbelj. Navzoče sta pozdravila državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije dr. Ignacija Fridl Jarc in župnijski upravitelj župnije Sv. Petra pri Mariboru (Malečnik) dr. Sebastijan Valentan, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Silvester Gaberšček. Otvoritev je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.