Včeraj je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekalo slovesno (uradno) odprtje 60. festivala Borštnikovo srečanje z uprizoritvijo predstave Lapis Lazuli v režiji Euripidesa Laskaridisa. 

Okrogla obletnica festivala 

Festival Borštnikovo srečanje, ki je rasel skupaj s slovenskim gledališčem, je preživel prelome držav, sistemov, tehnologij in tudi občinstev, sčasoma pa je postal osrednja platforma slovenske gledališke ustvarjalnosti. S svojo programsko vizijo, strokovnostjo in mednarodnih prisotnostih pa se je uveljavil tudi širše v regiji in v Evropi. Kot je uvodoma dejal Aleš Novak, umetniški direktor festivala, pa 60 let obstoja pomeni več, kot zgolj festivalski jubilej. "Je časovna premica slovenskega gledališča, prostor srečevanj, ustvarjalnih vrhuncev in refleksij o tem, kaj slovensko gledališče je, kaj zmore in tudi, kam naj gre." Ob tem je dodal, da se je v tem obdobju na Borštnikovem odru zvrstilo na stotine predstav: "Generacije umetnic in umetnikov so oblikovale njegov profil, selektorji so izostrovali merila, kritiki presojali, občinstvo pa vztrajno, zvesto aplaudiralo in vstajalo."

[[image_1_article_77961]]

"Okrogla obletnica nas vabi tudi k premisleku o tem, kakšna je prehojena pot, pa tudi kakšna je vloga festivala v prihodnosti."

Na koncu je pojasnil, da letošnji program ostaja zavezan reprezentativnosti in kakovosti slovenskih predstav, mednarodnih prisotnosti, bogatemu spremljevalnemu programu ter priključevanju mladih ustvarjalcev in študentev. "Zvesti ostajamo umetniški integriteti, odprtosti in tudi radovednosti," je zaključil Novak.

"Kultura je javno dobro"

Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, se je medtem v svojem govoru dotaknil samega pomena kulture. Ekonomski vidik dostopnosti kulture ni zanemarljiv. "Srečevanje z umetnostjo in s kulturnimi vsebinami je vedno bolj nujno, saj kultura že sama po sebi spodbuja kritično mišljenje, to pa je temelj demokracije v našem družbi. Nujno je, da ima vsak otrok odstop do javne knjižnjice, da ima možnost ogleda gledališke predstave, da se sreča z različnimi zvrstmi glasbe,da lahko obišče muzej in galerijo," je poudaril.

"Kultura je javno dobro in pomembno je, da ostane dostopna v najširšem smislu za vse," je povzel Rusjan.

[[image_2_article_77961]]

Predstava je gledalce nagovarjala z utelešenjem

Kot že omenjeno, je bila uvodna predstava jubilejnega festivala Lapis Lazuli avtorja in performerja Euripidesa Laskaridisa, umetnika, znanega po transformacijskih stvaritvah, ki fizično gledališče stapljajo z arhetipsko vizualno pripovedjo. Lapis Lazuli, poimenovana po metamorfni kamnini, ki pod pritiskom spreminja svojo strukturo, je delovala kot prispodoba same predstave: gosta, nepredvidljiva in izjemno občutljiva na vsak zunanji impulz. Gledalce ni nagovarjala z razlago, temveč z utelešenjem. V tem je bila tudi njena moč.

Ob letošnji okrogli obletnici festivala pa je bila omenjena predstava tudi neke vrste simbolična vez med preteklostjo festivala kot prostora gledališkega eksperimenta in drznosti ter prihodnostjo, ki jo zaznamujeta odprtost in umetniška radikalnost. Ob koncu pa je dvorano seveda napolnil tudi večminutni, bučen aplavz.

[[image_3_article_77961]]