Ko govorimo o mariborskih festivalih, je prva asociacija pri večini prebivalcev in obiskovalcev Festival Lent. Z množico koncertov, dogodkov na prostem in poletnim vrvežem je postal sinonim za urbano kulturno dogajanje ob Dravi. A Maribor ni le Lent. Jeseni mesto zaživi v drugačnem ritmu – v znamenju Festivala Maribor, ki se od svoje ustanovitve razvija v enega osrednjih festivalov klasične glasbe v Sloveniji in širše.
Njegova posebnost je, da ima festival že v imenu zapisano mesto. Če je Lent postal prepoznaven po svoji sproščenosti in odprtosti, Festival Maribor nagovarja s poglobljenostjo, vrhunskostjo in izvirnostjo. A pozor ... To ni festival za ozek krog ljubiteljev klasične glasbe, temveč festival, ki išče dialog z vsemi, ki jih zanimajo umetnost, kultura in vprašanja časa, v katerem živimo.
Polstoletna zgodovina, ki jo mesto premalo pozna
Koreni Festivala Maribor segajo v leto 1964, ko so v mariborskem gradu zaživeli večeri baročne glasbe. Sprva Festival baročne glasbe, nato Glasbeni september in končno Festival Maribor – zgodba festivala je polna preobrazb, a ves čas ga zaznamujeta ustvarjalna drznost in želja po preseganju meja.
Skozi desetletja so na mariborskih odrih nastopali vrhunski glasbeniki iz Slovenije in tujine, od slavnih dirigentov in solistov do mlajših talentov, ki so prav tu dobili svojo odskočno desko. Festival je imel in še ima svoje rezidenčne glasbenike – med njimi svetovno priznane osebnosti, kot sta Richard Tognetti in Nicolas Altstaedt. Danes festival vodi klarinetist in dirigent Mate Bekavac, ki mu daje močan umetniški in filozofski pečat.
Jesensko slavje glasbe, ki razbija predsodke
Eden ključnih ciljev Festivala Maribor je odprava predsodkov o klasični glasbi. Včasih jo spremlja oznaka elitistične, težko dostopne ali zahtevne, a festival s premišljenim kuratorskim pristopom ruši te predstave. Program povezuje kanon klasičnih del z redkeje izvajanimi skladbami, vabi k raziskovanju novih zvokov in odpira vrata tudi tistim, ki sicer ne obiskujejo tovrstnih koncertov.
Mariborska prizorišča, kot so Unionova dvorana, Kazinska dvorana SNG Maribor, Viteška dvorana Pokrajinskega muzeja in Vetrinjski dvor, nudijo akustično in vizualno kuliso, ki sama po sebi pripoveduje zgodbo mesta. Posebnost festivala so tudi manj formalni dogodki, denimo spontani koncerti na prostem, ki naključne mimoidoče preobrazijo v občinstvo.
Festival, ki nagovarja celotno skupnost
Festival Maribor ne stavi zgolj na vrhunske umetnike, ampak tudi na izobraževalno poslanstvo. Prosto dostopne interaktivne vsebine in programi za otroke odpirajo svet glasbe najmlajšim. To je pomembno, saj festival gradi nove generacije poslušalcev, ki bodo glasbo razumeli ne kot nekaj oddaljenega, temveč kot del svojega življenja.
Hkrati festival spodbuja sodelovanje med domačimi in tujimi umetniki, saj domači glasbeniki, kot so člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor, Slovenske filharmonije ali domači solisti, nastopajo ob boku mednarodnih zvezdnikov.
Zakaj ga Mariborčani še niso v polnosti posvojili?
Festival Lent je skozi leta postal ljudski praznik, ker združuje ulice, trge in reko, hkrati pa ponuja vsebine, ki nagovarjajo širok krog ljudi, Festival Maribor pa je – kljub več kot petdesetletni tradiciji – še vedno zaznan predvsem kot festival za »posvečene«, kar je gotovo predsodek, ki mu dela krivico. Program je namreč raznolik, odprt in dostopen, nudi pa vse od koncertov za otroke do drznih povezav med žanri, intimnih komornih dogodkov, simfoničnih večerov ...
V imenu nosi Maribor – in prav to bi moralo biti dovolj, da ga mesto sprejme kot svojega. A za to je potrebna tudi zavest skupnosti: da festival ni namenjen le tujim gostom, strokovni javnosti ali ozkemu krogu ljubiteljev klasične glasbe, temveč vsem prebivalcem, ki si želijo vrhunskih kulturnih doživetij.
Zdaj ali nikoli – klic k trenutku
Tema letošnjega festivala je čas – v svojih odtenkih minljivosti, negotovosti in lepote trenutka. Bekavčev moto “Zdaj ali nikoli” presega okvirje umetnosti: je na nek svoj način tudi poziv mestu, da se odloči, kako bo živelo s svojim festivalom. Bo ta ostal dragulj za peščico ali bo postal dogodek, na katerega bodo Mariborčani gledali s ponosom, tako kot na Lent?
Čas je, da ga Mariborčani posvojijo. Da začutijo, da Festival Maribor ni festival »za nekoga drugega«, temveč festival, ki pripada mestu in ljudem, ki v njem živijo. Lent bo ostal nepogrešljiv del mariborske identitete, a prav tako si mesto zasluži, da z enako zavzetostjo stoji ob Festivalu Maribor – ker ga ima že v imenu.
