Pisatelj Drago Jančar je bil predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo. Predlagali so ga Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Slovenski center Pen in Slovenska akademija znanosti in umetnostni (SAZU) na vsakoletno pobudo Švedske akademije oziroma odbora, ki podeljuje nagrado.

FOTO: maribor-pohorje.si

Predsednik DSP Dušan Merc je za STA potrdil poročanje nekaterih medijev, da so predlog oddali nedavno, skupaj s strokovno utemeljitvijo v angleščini na treh straneh. Jančar se je pri kandidaturi v zadnjih nekaj letih izmenjeval z zamejskim pisateljem Borisom Pahorjem. “Zdaj pa ocenjujemo, da je Jančar naš reprezentant in avtor, ki je najbolj znan v svetu,” je dodal Merc.

Švedska akademija oziroma odbor za Nobelovo nagrado za predloge vsako leto povpraša tiste, ki so kompetentni v nacionalni literaturi. V Sloveniji so to DSP, Slovenski center Pen in Sazu. Kot je ob tem dodal predsednik Slovenskega centra Pen Tone Peršak, “ni v redu, da je predlog prišel v javnost, ker ima Švedska akademija pravila, da se o tem ne govori javno“. “Če bo to prišlo do akademije, bo slabo za predlog,” je dejal Peršak.

Slovenci imamo dovolj dobro književnost za nagrado

Pisatelj, urednik in predavatelj Andrej Blatnik je sicer lani, v času podelitve Nobelovih nagrad, za STA ocenil, da “imamo Slovenci definitivno dovolj dobro književnost, da bi se lahko potrdila tudi s to nagrado, a cinični glasovi pravijo, da nam morda manjka nekaj več prevodov izrazitejših avtorjev v švedščino“. Po njegovih besedah ima neka, sploh manjša literatura manj možnosti, če ni prevedena v druge velike jezike. V Sloveniji to že počnemo, saj slovenske knjige redno izhajajo v angleških in tudi nemških prevodih. Blatnik zato meni, da v Jančarja še lahko polagamo upe, tudi zato, ker je “še vedno v odlični literarni formi“, kar po njegovih besedah dokazujejo tudi nagrade, ki jih prejema doma in v tujini.

Jančar sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje

Jančar (1948) sodi med najpomembnejše in največkrat prevajane slovenske pisatelje. V svojih delih velikokrat obravnava spore posameznika z družbenim okoljem. Prejel je številne domače in mednarodne književne nagrade, med drugim Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, več Rožančevih in več Grumovih, ter evropsko nagrado za kratko prozo.

Leta 2018 je za roman In ljubezen tudi prejel četrtega kresnika za najboljši roman leta. S kresnikom so bili nagrajeni še Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) in To noč sem jo videl (2011).

Lani dobil avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost

Lani je k temu dodal še avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, ki jo v Avstriji vsako leto podeljujejo za celoten literarni opus evropske avtorice ali avtorja, ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen. V obrazložitvi so tedaj zapisali, da je ena od odlik Jančarjeve literature, da ob posamezniku prikaže izkrivljenja zgodovine.

STA