Zdenka Pulko, 72-letna pletarka iz Žetal, je že vrsto let mojstrica pletenja. Njena pot v svet tega tradicionalnega rokodelstva je bila dolga in nadvse zanimiva. Prve korake na poti pletenja je naredila v pletarni v Dobrini, kjer so se odvijale različne delavnice, ki so mladim pletarjem omogočile, da so se naučili pravih veščin.
Leta 1962 se je ptujska šola pletenja, ki je organizirala delavnice v Dobrini, združila z zavodom Olge Meglič in postala pletarski obrat. To je bil za mlado Zdenko prelomen trenutek, saj se je le tri leta pozneje, po zaključeni osnovni šoli, zaposlila v pletarskem obratu. Tam je preživela vrsto let, predvsem pa se je prvih treh let trdo učila od mojstra Mirka Emeršiča, ki je vodil delavnico desetih učencev. V tistem času je bilo deset učencev na takšni delavnici veliko, a do konca sta se izučili le Zdenka in njena prijateljica Anica. Pletenje namreč ni le spretnost, ki se jo hitro osvoji. Zahteva izjemno moč v rokah in vztrajnost, kar je Zdenka s svojo predanostjo vsekakor imela.
Nostalgija jo je vrnila k njeni prvi ljubezni
Gospa Pulko je izbrala vrbovo šibje kot svoj material, že od samega začetka svojega pletarskega učenja. Njeni prvi izdelki so bile opletene steklenice in različne oblike košar, kar je bila le začetna stopnja v njeni izjemni karieri. Pri osemnajstih se je odločila zamenjati zaposlitev, vendar jo je nostalgija po pletenju čez leta znova privabila nazaj k njeni prvi ljubezni. Več let je svoje spretnosti izpopolnjevala v pletarni, kjer je z vsakim izdelkom dokazovala svoj izjemen talent. Kasneje se je pridružila Rokodelskemu centru Rogatec, kjer danes še vedno ustvarja čudovite izdelke.
Vse te izkušnje in leta predanega dela so jo pripeljala do spoznanja, da v vseh teh letih pletenja še ni našla osebe, ki bi se resnično zagnano posvetila temu čudovitemu rokodelstvu in nadaljevala njeno dediščino. Njena vnukinja se je sicer učila od nje, vendar je pletenje opustila zaradi študija. Kljub temu pa obstaja obetavna vajenka, gospa Gordana Bilušić, ki je strokovna sodelavka za rokodelstvo v Muzeju na prostem Rogatec. Kljub svoji strokovnosti in talentu pa se zaradi zahtevnosti službe in materinstva še ni mogla v celoti posvetiti pletarstvu.
Mojstrica vodi pletarsko delavnico na Dvorcu Strmol
Zdenka Pulko je prava mojstrica v svetu pletarstva, ki z veliko strastjo vodi pletarsko delavnico v okviru Rokodelskega centra Rogatec. V tem čarobnem okolju, ki se nahaja v zahodnem in vzhodnem krilu Dvorca Strmol, domujejo štiri profesionalno opremljene rokodelske delavnice, med katerimi izstopa pletarska delavnica, kjer se uporabljajo šibje in ličje. Vsak mesec gospa Pulko gosti radovedne obiskovalce, čeprav se le redko kdo odloči za obisk.
Rokodelski center Rogatec je priljubljena destinacija za različne skupine, od osnovnošolskih ekskurzij do izletov upokojencev. Tu mojstrica deli svoje dragocene izkušnje in spretnosti z navdušenimi obiskovalci, ki si prizadevajo spoznati umetnost pletenja iz prve roke. Poleg tega Zdenka obiskuje tudi različne šole in vrtce, pa vse do srednjih šol in sejmov, kjer predstavlja svoje znanje v pletenju. Poleg poučevanja in delavnic ustvarja tudi izdelke po naročilu, za katere si mojstrica material priskrbi sama. S svojim neizmernim znanjem, izkušnjami in predanostjo gospa Pulko ohranja tradicijo pletenja in spodbuja nove generacije, da se podajo v svet rokodelstva.
“Kjer je vrba, tam je šibje, in tam sem tudi jaz.”
Mojstrica uporabe vrbovega šibja ima v svojem domačem okolju posajene vrbe, vendar se tudi zanaša na dobrosrčnost sosedov, ki imajo prav tako posajena vrbova drevesa. Z navdušenjem pove: “Kjer je vrba, tam je šibje, in tam sem tudi jaz.”
Pri pripravi šibja za pletenje je ključen natančen postopek. Najprej se vrbe obrežejo, in to najbolje zgodaj spomladi. Rezultat tega postopka je surovo šibje, ki ga je treba kuhati v kotlu približno dve do tri ure. Ko je šibje primerno mehko, sledi ročno olupljanje, čeprav so v pletarni v preteklosti uporabljali poseben stroj za to opravilo. Po tem postopku mora šibje posušiti na soncu, preden ga zveže in skladišči. Preden se loti pletenja, pa mora šibje ponovno namočiti, da postane mehkejše in bolj upogljivo, s čimer se prepreči lomljenje med pletenjem.
Šibje je različnih velikosti, in večje šibe, imenovane “vitre”, mojstrica razkosa na tri dele s posebnim lesenim pripomočkom. Nato jih “shobla” skozi stroj, ki šibje stanša in ga pripravi za uporabo. Iz teh šib ustvari raznolike izdelke, ki segajo od opletenih steklenic, pladnjev in košar do pohištva ter vozičkov za otroke, ponuja pa tudi pestro paleto dizajnov in namembnosti.
Pletenje, kot ga izvaja Zdenka Pulko, je resnično umetnost, ki zahteva posebno pozornost do detajlov. Ti izdelki so edinstveni in prinašajo s seboj prav poseben čar. Za pletenje pa so potrebni tudi modeli, ki jih izdeluje mizar. Tako se les in šibje prepleteta v izdelke, ki so tako trdni kot tudi estetsko dovršeni.
“Iz slabega materiala, mora biti vrhunski izdelek.”
Zdenka se strogo drži prepričanja, ki ga je prejela od svojega učitelja: “Iz slabega materiala, mora biti vrhunski izdelek.” Kljub pomanjkanju ali slabi letini, ji uspe ustvariti izjemne izdelke iz najmanjših količin. Po tem, ko je izdelek končan, ga skrbno opere in temeljito osuši. Nekdaj je uporabljala tudi lak, ki je podaljšal življenjsko dobo izdelkom, a v zadnjem času se je odločila, da je naravnost izdelka vse, kar potrebujejo. Kljub temu njene stvaritve zdržijo več let, preden se obrabijo.
V današnjem času se rokodelci, kot je gospa Pulko, soočajo s težavami, saj je industrija plastike prevzela vlogo pri izdelavi uporabnih izdelkov. Ljudje se pogosto odločijo za cenejše možnosti namesto ekonomičnih in trajnostnih. Kljub temu pa Zdenka ostaja predana in ponosna na svoje delo. Z velikim veseljem plete, včasih tudi cel dan. Njena strast do tega zahtevnega in težkega dela je očitna.
Pleteni izdelki niso le iz naravnega materiala, ampak so tudi trajnostni, ekonomični in estetski. Njihova uporabnost presega zgolj okras, saj so nadvse praktični. S tem, ko Zdenka Pulko nadaljuje svoje delo, je pletenje postalo več kot le obrt – postalo je prava umetnost.
