Jugoslovanski Liverpool. Mesto Lačnega Franza, Čudežnih polj, Power Dancers in Dandrough. In še »par tavžnt« bandov. Saj vemo že, kako je (bilo) na Festivalu Scena. Za tri dni programa. Pa še vedno kdo ni prišel na vrsto. Zato ne preseneča, da je slej ko prej nastala spletna skupnost Mariborska glasbena scena. Lansirana je bila komaj v petek, pa se že počasi, a zanesljivo približuje štirimestni številki članov. »’Fsipalo’ se je!« nam je povedal kitarist Igor Bezget, ki je (so)ustanovil skupino.
Člani tako vsakodnevno prilagajo izbrskane posnetke, fotografije, članke, ki samo potrjujejo, kako muzikalen in predvsem raznolik je (bil) Maribor. Od črnobelih šestdesetih, polaroidnih sedemdesetih pa vse tja do danes. »Tako sem v enem dnevu izvedel več, kaj se je tu dogajalo, kot prej v celotnem življenju – pa nisem ravno analfabet,« se navdušeno čudi celo Bezget.
»Ker noben drugi ni!«
Od Hale C in MKC prek Rotovškega trga do Festivala Lent. Čudežna polja, Kondorji, Alarm, Grif pa vse do Power Dancers in Pje Smo Klapa. Od najbolj znanih prek nikoli znanih do skoraj pozabljenih. In vse več videoposnetkov, domačih kaset, (ne)uradnih videospotov pa vse to dokumentarca Maribor – jugoslovanski Liverpool. Od Smiljana Krežeta do Danila Ženka.
Igor Bezget, letnik 1968, je med tistimi, ki imajo svojo stran na Wikipedii. In to z razlogom, ker je s kitaro obredel etno, jazz, rock sceno po dolgem in počez. Pa še zdaleč ne le v rodnem Mariboru. Ampak nikdar pa ga ni zares zapustil. Vsaj fizično ne.
Igor Bezget, letnik 1968, je med tistimi, ki imajo svojo stran na Wikipedii. In to z razlogom, ker je s kitaro obredel etno, jazz, rock sceno po dolgem in počez. Pa še zdaleč ne le v rodnem Mariboru. Ampak nikdar pa ga ni zares zapustil. Vsaj fizično ne.
Vseeno je zato prvo in najbolj konkretno vprašanje, zakaj meni, da je ravno on ustanovil takšno skupino – in nihče prej? »Bil je očitno tak trenutek. Bila je potreba, ki se že dolgo čuti. Češ, fak, dajmo to naredit. Zakaj torej jaz? Ker noben drugi ni! Nekdo je moral! Zdaj sem bil to jaz, iskra je bil pa Raki!«
Iz ene debate nastala skupina
Bezget pravi, da je že da dalj časa čutil, da se to dogajanje, ki ga imamo v mariborskem glasbenem bazenu, poveže. »Že dolga leta se mi je zdelo, da bi moral priti trenutek, ko se to nekako vse poveže.«
Kar se ni zgodilo v medijih, se je zato med posamezniki. Brodili so po facebooku, Darko Mustajbašić – Baša, ki je naredil prvi studio v Mariboru (studio Piramida v Ribniškem selu), je objavil posnetke od Rakija (Rada Urbančiča), ki je bil legendarni kitarist skupine Alarm.
Kar se ni zgodilo v medijih, se je zato med posamezniki. Brodili so po facebooku, Darko Mustajbašić – Baša, ki je naredil prvi studio v Mariboru (studio Piramida v Ribniškem selu), je objavil posnetke od Rakija (Rada Urbančiča), ki je bil legendarni kitarist skupine Alarm.
Šlo je za interni pogovor na Facebooku, ko je spontanost poskrbela, da je debata, v kateri sta bila tudi Igor Fekonja – Feki in Iztok Jančič, zavila v smer, da bi tako skupino razširili. »In sem pomislil: čas imam, tehnologija to omogoča, zakaj ne bi? Naredil sem skupino, v katero sem povabil vse sorodne duše, ki sem se jih spomnil, ter jih dodal, da administrirajo skupino. Lahko in si pa štejem v čast, da sem bil ustanovitelj!«
Potrebno kot Sahara vode
Takoj se je pokazalo, kakor poudari Bezget, da je očitno mariborska glasbena scena nekaj takega potrebovala: »Kot Sahara vodo! Mariborska scena je namreč včasih taka, da leva roka ne ve, kaj dela desna. Zaradi različnih razlogov marsikdo ne (iz)ve za marsikoga in v taki skupini so očitno številni videli možnost, da tudi sami kaj prispevajo.«
Mariborska scena se je hitro angažirala. Predvsem je Bezgeta navdušilo, da so se odzvali zlasti starejši. »Moje osebno mnenje je, da mariborska scena ni puristična. Najprej: ne gre le za mariborske bande, ampak tudi vse, ki so sem prihajali na vaje, snemanja, koncerte.«
Zato je obenem prisotna želja, da bi bila skupina čim širše žanrsko zastavljena: vse od punka do narodnozabavne glasbe in jazza do pevskih zborov. Vsa glasba, ki je v tem prostoru. Bezget črpa iz tega, kar mu je nekoč rekel makedonski glasbenik Vlatko Stefanovski: »Veš, kaj je scena? To so muzičarji!«
Zato je obenem prisotna želja, da bi bila skupina čim širše žanrsko zastavljena: vse od punka do narodnozabavne glasbe in jazza do pevskih zborov. Vsa glasba, ki je v tem prostoru. Bezget črpa iz tega, kar mu je nekoč rekel makedonski glasbenik Vlatko Stefanovski: »Veš, kaj je scena? To so muzičarji!«
Tudi zato so vsi, ki so tako ali drugače del scene, vabljeni, da sodelujejo. »Vsak je dobrodošel, da nekaj doda: to je moj album, to delam, to je moja slika.«