Zvočne knjige niso novost, nova je njihova nedavna popularnost. Omogočajo namreč, da svoja obzorja s poslušanjem tega ali onega romana, priročnika ali biografije, širimo med vožnjo, med športanjem in pospravljanjem stanovanja. Popularne pa so tudi zato, ker zanje ni več potrebno s seboj prenašati kasetnika ali CD-predvajalnika, kot smo to morali ob poslušanju otroških pravljic, ampak jih lahko po ugodni ceni ali celo zastonj naložimo kar na svoje mobilne telefone.
Pa je zvočno branje res branje? O trendu avdio knjig, popularnosti zvočnega branja med slovenski in primerjavah s klasičnim branjem z Martino Rozman Salobir iz Mariborske knjižnice ter ekipo aplikacije Audibooks.
Kasete, zgoščenke, e-zadeve …
»Zvočne knjige na fizičnih nosilcih so že vrsto let del redne ponudbe slovenskih knjižnic, medtem ko so digitalno dostopne zvočne knjige v slovenskem prostoru še precejšnja novost,« pojasnjuje Martina Rozman Salobir iz Mariborske knjižnice, ki se spominja, da so bile pred leti zelo izposojane zvočne kasete in kasneje zgoščenke s pravljicami in pesmicami za otroke, medtem ko je bil nabor razpoložljivih naslovov za odrasle na knjižnem trgu zelo omejen ter skoraj zanemarljiv.
Rozman Salobirjeva pove, da ima Mariborska knjižnica v zbirki trenutno 463 naslovov zvočnih knjig na CD-jih, večinoma gre za otroške pravljice, manjši del pa predstavlja leposlovje za odrasle. »Del naslovov je s področja stroke in jezikovnih tečajev. Glavnina je v slovenskem jeziku, manjši del tudi v angleščini, francoščini, nemščini in hrvaščini. Izposoja tega gradiva je v upadanju,« pojasni, kar je mogoče pripisati predvsem popularizaciji mobilnih aplikacij za učenje jezika ter Youtube vodičev, ki vas naučijo že skoraj vsega.
»Nabor naslovov je še vedno razmeroma skromen, je pa povpraševanje po e-knjigah začasno močno poraslo v času, ko so bile zaradi epidemije knjižnice po odloku vlade zaprte.«
Drugo alternativo klasični tiskani knjigi predstavlja elektronska. »S sistemom Biblos so knjižnice dobile možnost, da uvedejo ponudbo elektronskih knjig v slovenskem jeziku, vendar se tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah elektronska knjiga ni uveljavila v pričakovanem obsegu,« razloži Rozman Salobirjeva: »Nabor naslovov je še vedno razmeroma skromen, je pa povpraševanje po e-knjigah začasno močno poraslo v času, ko so bile zaradi epidemije knjižnice po odloku vlade zaprte.«
Knjižnice na zvočne knjige še niso povsem pripravljene
Svež veter v slovenski knjižni trg prinašalo digitalne zbirke zvočnih knjig. »Ponudba digitalno dostopnih zvočnih knjig v slovenskem jeziku je novost, predstavljena strokovni javnosti junija letos. Na portalu Audibook je trenutno na voljo okoli 250 naslovov. Mariborska knjižnica se za uvedbo še ni odločila, delno zaradi omejenega izbora naslovov, delno pa tudi zaradi razmeroma visokega začetnega stroška (uporabnina za sistem se zaračunava v odvisnosti od števila članov knjižnice),« pove sogovornica.
»Mariborska knjižnica se za uvedbo še ni odločila, delno zaradi omejenega izbora naslovov, delno pa tudi zaradi razmeroma visokega začetnega stroška (uporabnina za sistem se zaračunava v odvisnosti od števila članov knjižnice).«
»Ker bodo sredstva Ministrstva za kulturo, s katerimi to sofinancira nakup gradiva v splošnih knjižnicah, na voljo šele po sprejetem rebalansu proračuna RS, se Mariborska knjižnica za vsak nakup odloča zelo preudarno in lahko nabavlja le gradivo z najvišjo prioriteto. Poteka pa testiranje sistema in priprave na implementacijo. Načrtujemo, da bomo zvočne knjige uvedli v ponudbo knjižnice na začetku leta 2021.«
Zvočne knjige kot rešitev za posameznike z bralnimi težavami
»Izkušnje iz držav, v katerih so zvočne knjige na voljo že dalj časa, kažejo, da zvočne knjige poslušajo ljudje na daljših vožnjah z avtom ter ob različnih pretežno ročnih opravilih, ki ne odvzamejo poslušanju preveč zbranosti. Zvočne knjige so tudi v pomoč ljudem, ki jim običajno branje povzroča težave, na primer zaradi disleksije, slabovidnosti in podobno,« še doda Rozman Salobirjeva, ki je prepričana, da so zvočne knjige pomemben sestavni del knjižnega sveta, a lahko računajo na omejen krog uporabnikov in bralnih oziroma poslušalnih situacij: »Dragocene so predvsem za tiste uporabnike, ki imajo specifične omejitve pri branju tiskanih knjig.«
»Dragocene so predvsem za tiste uporabnike, ki imajo specifične omejitve pri branju tiskanih knjig.«
V slovenskih knjižnicah bo sicer izposojenih še precej klasičnih knjig ter potrebnega precej oglaševanja, preden se v ponudbo bolj uveljavijo zvočne, saj knjižnice, ki jih že ponujajo, zaenkrat ne poročajo o zelo visoki uporabi, pove Rozman Salobirjeva. »V Mariborski knjižnici smo nove možnosti ponudbe zelo veseli, saj vedno iščemo poti, kako vsem našim uporabnikom še bolj približati knjigo in znanje, še posebej smo veseli priložnosti, da knjigo ponudimo tudi uporabnikom, ki se pri branju srečujejo z različnimi ovirami.«
»Želimo si pestrega nabora kvalitetnih zvočnih knjig in to na različnih nosilcih, ne zgolj preko on-line dostopa, pač pa tudi na nosilcih, ki jih bo v bodoče lahko brez težav uporabljala populacija starejših, ki jim je branje tiskanih knjig z leti oteženo.«
»Želimo si pestrega nabora kvalitetnih zvočnih knjig in to na različnih nosilcih, ne zgolj preko on-line dostopa, pač pa tudi na nosilcih, ki jih bo v bodoče lahko brez težav uporabljala populacija starejših, ki jim je branje tiskanih knjig z leti oteženo,« zaključi.
Založbe svet zvočnih knjig še tipajo
Da so zvočne knjige nekaj še ne povsem uveljavljenega, potrdijo tudi slovenske založbe. V Mladinski knjigi povedo, da audio knjig ne prodajajo, pogovarjamo se tudi z vodstvom založbe Beletrina. »Zvočnih knjig na Beletrini še ne ponujamo, vsekakor pa jih, tako kot je ambiciozno v začetku leta 2020 napovedal direktor Mitja Čander, že pripravljamo in jih bomo v letošnjem letu tudi ponudili na platformi Biblos, na kateri si lahko izposojamo in kupujemo elektronske knjige.«
»Globalni trg zvočnih knjig od leta 2016 doživlja velik razvoj in bo, po statističnih predvidevanjih, rastel eksponentno do leta 2027.«
»Globalni trg zvočnih knjig od leta 2016 doživlja velik razvoj in bo, po statističnih predvidevanjih, rastel eksponentno do leta 2027. Pri nas o trgu zvočnih knjig še ne moremo govoriti, čeprav je že nekaj ponudnikov, ki tržijo zvočne knjige. Pri zvočnih knjigah je, podobno kot pri elektronskih, pomembno vprašanje, kako na platformi, ki jih ponuja, gradivo dovolj zaščititi, da zagotovimo spoštovanje avtorskih pravic in vsestransko zadovoljstvo vseh, ki sodelujejo pri produkciji zvočnih knjig.«
Bralna revolucija: aplikacija Audibook
Podamo se tudi na drugo stran, v »zaodrje« zvočnih knjig, ki nam jih približa ekipa aplikacije Audibook. »Mobilna aplikacija Audibook je nastala kot odgovor na potrebe bralcev, ki jim, zaradi današnjega hitrega življenjskega tempa, ne ostane dovolj časa za branje tiskanih knjig ali za branje e-knjig,« zgodbo predstavi ekipa.
Mobilna aplikacija Audibook je v celoti rezultat slovenskega znanja in lastnega razvoja in jo je razvila mlada ekipa zanesenjakov start-up podjetja Audibook: »Z razvojem same mobilne aplikacije smo pričeli že leta 2016, prvo različico aplikacije Audibook, pa smo ponudili uporabnikom v letu 2017.«
»Z uporabo mobilne aplikacije lahko sedaj uporabniki avdio knjige poslušajo kjerkoli in kadarkoli, na primer med vožnjo avta, na potovanju, v avtobusu, vlaku, letalu, med sprehajanjem, v času športne vadbe v fitnesu ali na prostem, med opravljanjem hišnih opravil, na dopustu, ter celo med delovnim časom pri določenih poklicih, npr. vsi tisti, ki med delovnim časom poslušajo glasbo, lahko na popolnoma enak način poslušajo tudi avdio knjige,« dodajajo, izpostavimo pa lahko, da je mobilna aplikacija Audibook v celoti rezultat slovenskega znanja in lastnega razvoja in jo je razvila mlada ekipa zanesenjakov start-up podjetja Audibook: »Z razvojem same mobilne aplikacije smo pričeli že leta 2016, prvo različico aplikacije Audibook, pa smo ponudili uporabnikom v letu 2017.«
Romani, ki jih poslušate kar 10 ur – kadarkoli in kjerkoli
Poglobimo se v samo delovanje aplikacije: »Pri vsaki avdio knjigi so uporabniku na voljo tudi vsi osnovni podatki: naslovnica avdio knjige, naslov, ime in priimek avtorja, ime in priimek bralca, kratek povzetek vsebine, dolžina oz. čas potreben za poslušanje, velikost datoteke posnetka, ter tudi kratek vzorec posnetka avdio knjige, ki ga uporabnik lahko posluša, še predno si le-to prenese na svoj pametni telefon in jo posluša v celoti.«
»Na primer, če uporabnik na določenem delu avdio knjige prekine poslušanje, si aplikacija to zapomni in mu ob naslednji uporabi, npr. čez nekaj ur ali dni, predvaja knjigo od tam naprej, kjer je s poslušanjem prekinil.«
»Ko uporabnik izbere avdio knjigo, si jo enostavno prenese na svoj mobilni telefon in nato jo takoj lahko tudi posluša. Pri poslušanju uporablja enostavno in pregledno navigacijo po vsebini knjige, po poglavjih ali premikanje naprej ali nazaj po vsebini avdio knjige. Na primer, če uporabnik na določenem delu avdio knjige prekine poslušanje, si aplikacija to zapomni in mu ob naslednji uporabi, npr. čez nekaj ur ali dni, predvaja knjigo od tam naprej, kjer je s poslušanjem prekinil.«
Audibook prodira tudi v slovenske knjižnice
Ekipa predstavi tudi platformo za knjižnice, ki jo je omenila že naša sogovornica iz Mariborske knjižnice: »V lanskem letu smo se povezali tudi z knjižničarji in samo za njih razvili platformo Audibook knjižnice, katera je pričela delovati v letošnjem letu. Sedaj lahko tudi vse slovenske knjižnice, ki so vključene v to platformo, prek mobilne aplikacije Audibook nudijo izposojo avdio knjig vsem svojim članom, zgolj z uporabo njihove članske izkaznice, torej brez dodatnega plačila izposojevalnine.«
»Sedaj lahko tudi vse slovenske knjižnice, ki so vključene v to platformo, prek mobilne aplikacije Audibook nudijo izposojo avdio knjig vsem svojim članom, zgolj z uporabo njihove članske izkaznice, torej brez dodatnega plačila izposojevalnine.«
V platformo Audibook knjižnice je priključeno že 13 javnih knjižnic, med njimi tudi nekatere največje knjižnice, npr. Mestna knjižnica Ljubljana, Mestna knjižnica Kranj, Osrednja knjižnica Celje in druge. Seznam vseh priključenih knjižnic se ves čas dopolnjuje in bo uporabnikom vedno na voljo v mobilni aplikaciji Audibook pod zavihkom Knjižnična izposoja, še pojasni ekipa Audibook.
Zvočnih knjig si počasi želijo založniki in pisatelji sami
Pa ustvarjanje knjig? »Avdio knjige snemamo delno sami, v okviru naše Založbe Audibook, kjer smo do sedaj sodelovali že z več kot 200 različnimi bralci avdio knjig, sodelujemo pa tudi s številnimi slovenskimi založbami, ki so že prepoznale pomen avdio knjig na knjižnem trgu,« opišejo proces.
»V zadnjem času, še posebej po pojavu koronavirusne krize, ki je zelo močno prizadela slovenski knjižni trg, pa so pričeli številni založniki in tudi slovenski pisatelji, trkati na naša vrata in nam sami ponujajo sodelovanje.«
»V začetku našega delovanja smo seveda najprej mi kontaktirali slovenske knjižne založbe in jim ponudili sodelovanje pri produkciji novih avdio knjig, a v zadnjem času, še posebej po pojavu koronavirusne krize, ki je zelo močno prizadela slovenski knjižni trg, pa so pričeli številni založniki in tudi slovenski pisatelji, trkati na naša vrata in nam sami ponujajo sodelovanje.«
Letos že več kot 20 000 izposoj
O tem, da so zvočne knjige vse popularnejše, govori tudi Audibookova statistika – ekipa pojasni, da ves čas naraščata tako izposoja kot poslušanje avdio knjige, že od samega začetka pa sta bili na voljo obe različici mobilne aplikacije, tako za telefone z operacijskim sistemom Android in operacijskim sistemom iOS.
»Do sedaj ima mobilna aplikacija že več kot 25000 uporabnikov, od tega več kot 12000 uporabnikov samo v letošnjem letu. Ti uporabniki so si do sedaj izposodili že več kot 32000 avdio knjig, število izposoj pa še vedno strmo narašča, saj je bilo samo v letošnjem letu opravljenih že več kot 20000 izposoj,« se pohvalijo v ekipi.
»Do sedaj ima mobilna aplikacija že več kot 25000 uporabnikov, od tega več kot 12000 uporabnikov samo v letošnjem letu. Ti uporabniki so si do sedaj izposodili že več kot 32000 avdio knjig, število izposoj pa še vedno strmo narašča, saj je bilo samo v letošnjem letu opravljenih že več kot 20000 izposoj.«
V zvočno knjigo morda ni tako preprosto spremeniti kar vsake knjige, saj bomo zahtevno pravniško bukvo težko spremljali s slušalkami v ušesih. Ekipa Audibook tako predstavi najpopularnejše vrste knjig, ki so tudi največkrat poslušane ali izposojane: »V bistvu so različne vrste knjig zanimive za različne segmente uporabnikov. Za otroke so seveda zelo popularne zvočne pravljice, ki imajo na slovenskem knjižnem trgu tudi zelo bogato tradicijo, zanimive so jim tako klasične tradicionalne pravljice, kot tudi sodobne pravljice, za mladino so zanimive mladinske knjige in knjige, ki so na seznamu knjig za bralno značko, za starejše pa kriminalni romani, potopisi, slovenski klasiki, ter razni priročniki, za podjetnike in managerje so zanimive podjetniške knjige o prodaji, marketingu, itd.«
Na avtobusu, v avtu ali med čiščenjem stanovanja
S tiskanih na elektronske, z elektronskih na zvočne … »Največja prednost avdio knjig je ravno v tem, da jih bralci lahko “berejo” z ušesi in ne z očmi, medtem ko istočasno uporabljajo svoj vid še za nekaj drugega, npr. za vožnjo avta. Ker številni ljudje dandanes preživijo veliko časa med vožnjo v avtu, ali pa npr. med vožnjo z javnim prevozom, lahko sedaj ves ta čas izkoristijo za “zvočno branje” knjig, katere sicer ne bi imeli časa prebrati,« pojasnjujejo prednosti zvočnega branja, pri čemer priznavajo, da zvočne knjige niso za vsakogar, saj se nekateri na novi način »branja« težko osredotočijo, ali pa se vonju tiskanih knjig preprosto ne želijo odpovedati.
»Ker številni ljudje dandanes preživijo veliko časa med vožnjo v avtu, ali pa npr. med vožnjo z javnim prevozom, lahko sedaj ves ta čas izkoristijo za “zvočno branje” knjig, katere sicer ne bi imeli časa prebrati.«
Pa vendar zvočna knjiga prinaša nekaj, česar nimata niti klasična, niti elektronska. »Avdio knjige imajo še dodatno prednost, nimajo samo avtorja in zgodbo, imajo tudi bralca in njegov glas in njegovo ali njeno interpretacijo zgodbe in tako lahko dobra zvočna knjiga poslušalca prav tako ali še močneje pritegne in tudi potegne vase in v njem vzbudi prav posebne občutke pri doživljanju zgodbe. Kot zanimivost: Avdio knjige so tudi odličen študijski pripomoček, saj kombinacija poslušanja in branja bistveno izboljša stopnjo pomnjenja vsebine.«
»Vsem tistim, ki še niso poslušali avdio knjig, bi priporočili, da naj si na svoj telefon čim prej naložijo aplikacijo Audibook in naj brezplačno preizkusijo zvočno “branje” knjig. Številni uporabniki, ki so to že storili, so bili navdušeni nad njihovimi prednostmi in nad drugačnim doživljanjem zvočno-bralnega užitka,« še povabi mlada ekipa.
Sicer ni nujno, da vam bralčev glas knjige, ki ste si jo sposodili, tudi ugaja: »Podobno kot velja pri filmskih igralcih, imajo tudi poslušalci avdio knjig svoje priljubljene in manj priljubljene bralce. Tu gre seveda za stvar okusa. Nudimo pa ravno iz tega razloga vsem uporabnikom brezplačne vzorce vseh avdio knjig, da se z bralcem lahko seznanijo še pred izposojo avdio knjige.«
Fenomen podcastov
Ob zvočnih knjigah predvsem v zadnjih dveh letih v Sloveniji močno priljubljeni postajajo tudi podcasti, krajše (pa tudi daljše) avdio oddaje, izpovedi, pogovori ali pripovedi o določeni temi, ki jih lahko najdemo v mobilnih aplikacijah. Podcasti so včasih le zbirke radijskih oddaj, v zadnjem času pa se snemanja svojih razmišljanj lotevajo tudi slovenski vplivneži kot so Gospodična knjiga, Nina Gaspari, Malinca in ostali.